Rdeči kvasni riž, znan tudi kot rdeči fermentirani riž, je vrsta fermentiranega riža, ki se pridobiva z uporabo posebne vrste plesni, Monascus purpureus. Ta plesen rižu daje značilno rdečkasto-vijolično barvo in edinstveno sestavo. Tradicionalno se uporablja mešanica več vrst plesni rodu Monascus, pri čemer je trenutno v ATCC (American Type Culture Collection) shranjenih kar 65 sevov iz tega rodu. Fermentirani rdeči riž je v tradicionalni kitajski medicini že stoletja poznan kot naravno zdravilo, še posebej zaradi svojih pozitivnih učinkov na zdravje srca in ožilja.
Kaj je Monakolin K?
Rdeči kvasni riž vsebuje številne različne snovi, imenovane monakolini, ki so označeni po črkah. Med njimi je najbolj izpostavljena sestavina monakolin K, ki je pravzaprav naravno pridobljena učinkovina, kemično identična statinu lovastatinu, ki se sicer uporablja v zdravilih na recept. Zaradi te kemijske identitete se monakolinu K pogosto reče tudi "naravni statin".
Mehanizem delovanja Monakolina K
Monakolin K deluje tako, da zavira encim HMG-CoA reduktazo, ki igra ključno vlogo pri sintezi holesterola v jetrih. S tem zmanjšuje lastno proizvodnjo holesterola v telesu. Kot ugotavljajo raziskave, lahko blokiranje tega ključnega encima zmanjša sintezo holesterola za 20-30 %. Poleg monakolina K rdeči kvasni riž vsebuje tudi druge potencialno terapevtsko aktivne snovi, vključno z drugimi monakolini, gama-aminomasleno kislino (GABA), nenasičenimi maščobnimi kislinami in različnimi pigmenti, kot sta monascorubrin in monascin. Ti sestavni deli lahko delujejo sinergistično in prispevajo k celovitemu učinku pripravka, kar pojasnjuje bolj kompleksno terapevtsko delovanje v primerjavi s čistim lovastatinom.
Vpliv na raven holesterola in kardiovaskularno zdravje
Hiperholesterolemija je znan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja ter koronarne bolezni srca. Epidemiološke študije so pokazale neposredno povezavo med lipoproteinskim holesterolom nizke gostote (LDL-C) in tveganjem za aterosklerozo ter miokardni infarkt. Zmanjševanje ravni skupnega holesterola in LDL-C v plazmi je uveljavljena in učinkovita strategija za preprečevanje koronarnih dogodkov. Fermentirani rdeči riž z monakolinom K se pogosto uporablja kot alternativa zdravilom, ki pomagajo znižati raven holesterola in podpirajo zdravje srca.
Kaj pravzaprav povzroča visok holesterol? - Hei Man Chan
Klinične študije in učinkovitost
Učinkovitost rdečega kvasnega riža pri zniževanju holesterola je dobro dokumentirana v številnih randomiziranih kontroliranih študijah. Raziskave so pokazale, da dnevni odmerek 2,4 g rdečega kvasnega riža zniža holesterol za 20 %. Ena študija je potrdila znižanje LDL holesterola za približno 20% in dokumentirala znižanje skupnega števila kardiovaskularnih dogodkov za 37% ter smrti zaradi koronarne bolezni za 31% med spremljanjem. Sistematični pregled 14 dvojno slepih kliničnih preskušanj je dokumentiral povprečno absolutno znižanje skupnega holesterola za 37,43 mg/dL in LDL holesterola za 35,82 mg/dL. Druga meta-analiza je potrdila povprečno znižanje LDL holesterola za 1,02 mmol/L (39,4 mg/dL) po 2-24 mesecih zdravljenja.
Neposredne primerjalne študije kažejo, da je učinek rdečega kvasnega riža pri zniževanju LDL holesterola primerljiv z zmernimi odmerki statinov. Meta-analiza je ugotovila, da ni pomembne razlike med rdečim kvasnim rižem in zmernimi odmerki statinov, kot sta pravastatin 40 mg ali lovastatin 20 mg. Kontrolirana navzkrižna študija z 20 bolniki je pokazala, da sta tako kombinirani izdelek RYR kot Normolip 5 (oba vsebujeta 10 mg monakolina K) znižala LDL holesterol za 25,6 % oziroma 23,3 %.
Nemška študija o jemanju 3 mg monakolina K na dan
V randomizirani, dvojno slepi in s placebom nadzorovani intervencijski raziskavi, ki je preučevala učinek nizkega dnevnega odmerka 3 mg monakolina K, pridobljenega iz rdečega kvasa, na znižanje ravni LDL-holesterola (LDL-C) v krvi, je sodelovalo 142 prostovoljcev, starih med 18 in 70 let, ki niso bili na zdravljenju s statini, vendar so imeli povišane vrednosti LDL-C (med 4,14 in 5,69 mmol/L).
- Rezultati: Po 12 tednih jemanja dodatka z monakolinom K so udeleženci dosegli znatno znižanje ravni LDL-C za 14,8 %, skupnega holesterola za 11,2 % in homocisteina za 12,5 %. V placebo skupini niso opazili bistvenih sprememb.
- Zaključek: 51 % udeležencev v skupini, ki je jemala rdeči fermentiran riž, je doseglo LDL-C vrednosti pod 4,14 mmol/L, kar je priporočeni mejni cilj za znižanje tveganja za kardiovaskularne bolezni. Študija je pokazala, da že nizka koncentracija monakolina K (3 mg dnevno) učinkovito znižuje ravni LDL holesterola v krvi, kar predstavlja pomemben dejavnik pri zmanjšanju tveganja za kardiovaskularne bolezni.
Dolgoročne študije in dodatni kardioprotektivni učinki
Posebej pomembna je dolgoročna kitajska študija s 4.870 preiskovanci, ki so imeli v preteklosti srčni infarkt in so bili zdravljeni z rdečim kvasnim rižem več kot 4,5 leta. Ta študija je dokumentirala znatno znižanje ključnih kardiovaskularnih končnih točk:
- 31% zmanjšanje tveganja za koronarno srčno bolezen
- 31,9% zmanjšanje splošne umrljivosti
- 44,1% zmanjšanje tveganja za možgansko kap
- 48,6% zmanjšanje potrebe po srčni operaciji
Poleg učinka zniževanja lipidov rdeči kvasni riž kaže tudi druge kardioprotektivne lastnosti. Študija s 24 zdravimi preiskovanci je dokumentirala pomembno znižanje skupnega holesterola in LDL holesterola po 28 dneh dopolnjevanja z RYR (600 mg/dan), pa tudi znižanje C-reaktivnega proteina in izboljšanje arterijske togosti.
Varnostni profil in stranski učinki
Študije kažejo, da ljudje na splošno dobro prenašajo izdelke z rdečim kvasnim rižem, vendar ker vsebuje statine, lahko povzroči tudi stranske učinke, podobne tistim, ki jih povzročajo statinska zdravila, med drugim poškodbe jeter, močne bolečine v mišicah in poškodbe mišic. Rdeči kvasni riž je varen za jemanje pri ljudeh, ki ga jemljejo največ 4,5 let. Kemijska identiteta monakolinov kot statinov seveda vpliva tudi na njihov varnostni profil. V sistemu nutrivigilance v Franciji so zabeležili že več deset primerov neželenih učinkov, med katerimi bi nas morale najbolj skrbeti poškodbe muskulature v obliki intenzivnih mialgij in poškodbe jeter.
Vzroki za težave in kontaminacija
Vzroki za težave so različni, od nečistoč do samega mehanizma delovanja. Na primer, med prisotnimi barvili v rdečem kvasnem rižu, ki so sekundarni metaboliti in sodijo med azafiline, je tudi citrinin, ki je mikotoksin, torej toksičen oziroma strupen. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je že pred leti opozorila na nevarnost kontaminacije s citrininom, za ledvice toksičnim mikotoksinom, ki ga proizvajajo nekateri sevi glive Monascus purpureus. Problem je tudi v tem, da pri nekaterih proizvajalcih preparati vsebujejo zelo malo ali celo nič monakolina K. Uživanje takšnega rdečega kvasnega riža ni zagotovilo za vzdrževanje normalne ravni holesterola.
Interakcije in kontraindikacije
Monakolin K se v veliki meri presnavlja preko CYP3A4, kar lahko povzroči interakcije z inhibitorji CYP3A4. Kombinacije z naslednjimi snovmi so zato nevarne:
- Ciklosporin: povečano tveganje za rabdomiolizo pri prejemnikih ledvične presaditve.
- Makrolidni antibiotiki (eritromicin, klaritromicin): povečana miotoksičnost.
- Antifungali (itrakonazol, ketokonazol): povečane plazemske ravni monakolina K.
- HIV zaviralci proteaze in verapamil: potenca stranskih učinkov.
- Zaviralci protonske črpalke (npr. esomeprazol): lahko povečajo koncentracijo monakolina K v plazmi.
Nizozemska farmakovigilančna baza podatkov kaže, da približno 60 % prijavljenih primerov RYR vključuje sočasno jemanje zdravil. Tudi sicer so za statine znane številne kontraindikacije (stanja, ko zdravila ne smemo jemati) in interakcije, ki jih lahko pripišemo tudi rdečemu kvasnemu rižu. Tovrstno zdravilo na recept (lovastatin) v številnih državah ni več na voljo, saj je zastarelo; 10 mg doze znižajo nivo LDL v krvi za manj kot 30 %, stranski učinki pa so vse prej kot zanemarljivi. Poleg tega statini stopajo v interakcijo drug z drugim, zato so kombinacije nevarne.
Rdeči kvasni riž je kontraindiciran pri:
- Nosečnosti in dojenju.
- Otrocih in mladostnikih pod 18 let.
- Ljudeh nad 70 let.
- Znani intoleranci na statine.
- Sočasni uporabi zdravil za zniževanje holesterola.
- Jeternih boleznih in hudih ledvičnih boleznih.
Kombinirane terapije in koencim Q10
Klinične študije so pokazale, da je rdeči kvasni riž še posebej učinkovit v kombiniranih pripravkih. Ena študija z 240 bolniki je preučevala kombinacijo izvlečka RYR (200 mg, kar ustreza 3 mg monakolina K) s polikozanoli (10 mg) in je po 4 mesecih dosegla 29 % znižanje LDL holesterola. Pri otrocih z družinsko hiperholesterolemijo je ista kombinacija povzročila 25,1 % znižanje LDL holesterola brez stranskih učinkov.
Kombinacija s koencimom Q10
Ker je HMG-CoA reduktaza skupna sintezna pot za holesterol in endogeni koencim Q10, lahko vsaka statinska inhibicija zmanjša lastno proizvodnjo Q10 v telesu. Zato literatura pogosto razpravlja o 100-200 mg Q10/dan med terapijo s statini; nekateri pregledi poročajo o izboljšanju mišičnih simptomov s Q10, drugi kažejo bolj nevtralne ugotovitve, vendar je dodajanje pogosto priporočljivo zaradi ugodnega varnostnega profila.
Praktično priporočilo: če uporabljate rdeči kvasni riž in ste občutljivi na statinske učinke (npr. nelagodje v mišicah), razmislite o dodajanju koencima Q10. Nadalje, kombinacija z antioksidativnimi kofaktorji, kot sta vitamin C in bioflavonoidi, je fiziološko smiselna, saj oksidativni stres in vnetje igrata vlogo pri dislipidemiji.
Priporočena je 1 tableta na dan med obrokom. Če imate že obstoječa zdravstvena stanja, jemljete druga zdravila ali imate v preteklosti intoleranco na statine, se morate vedno posvetovati z zdravnikom, preden začnete jemati rdeči kvasni riž ali KoQ10.
Regulativni in tržni vidiki
V Nemčiji in EU velja jasna razlika: izdelki z dnevnim odmerkom monakolina K 5 mg ali več so klasificirani kot zdravila, ki zahtevajo dovoljenje. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo največ 3 mg monakolina K na dan. Problem je, ker pri nekaterih proizvajalcih preparati vsebujejo zelo malo ali celo nič monakolina K. Uživanje takšnega rdečega kvasnega riža ni zagotovilo za vzdrževanje normalne ravni holesterola. Tudi tisti, ki operirajo z malo boljšimi izdelki, v katerih gre za standardizirane izvlečke, v resnici za malo bolj strokovno oko padejo na celi črti, ker ne navedejo vrste monakolina.
Pomanjkljivo označevanje in nadzor
Prehranska dopolnila na slovenskem trgu se vse bolj razlikujejo glede na različne parametre, predvsem npr. po glavnih sestavinah. Le te so tudi znotraj posameznih kategorij po P3 klasifikaciji laikom vedno bolj tuje, neprepoznavne. Iz deklaracij prehranskih dopolnil tega verjetno ne boste ugotovili. Kot pri številnih drugih sestavinah tudi v tem primeru namreč marsikateri distributer v Sloveniji ne ve prav dobro, kaj v resnici prodaja. Temu primerni so katastrofalni in nestandardni prevodi sestavin, ki so že zaradi tega zavajajoči. Tako kot sestavine tovrstnih izdelkov navajajo npr. kvas rdečega riža ali rdeči riž, kar bi marsikoga napeljalo na misel, da gre za posebno vrsto riža, ali pa da gre za variacijo kvasa za domačo peko.
Zaradi tovrstnih odstopanj, ki lahko zelo poslabšajo zdravje nič hudega slutečega posameznika, se aktualna poteza NIJZ in ministrstva za zdravje - uvedba možnosti za ažurno spremljanje in evidentiranje neželenih učinkov ter obveščanje javnosti o tem - zdi nujna. NIJZ je pred dobrim letom postal del evropske povezave Nutrivigilanca, namenjene boljši prepoznavi novih tveganj, povezanih z naraščajočim uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo fiziološko aktivne snovi, ter obogatenih in novih živil, za katera je vstop na evropske trge bistveno bolj preprost kot za zdravila. Nutrivigilanco že od leta 2009 koordinira francoska agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu ANSES; v Franciji je to področje zakonsko urejeno. Od leta 2010 so našteli že 1565 primerov neželenih dogodkov zaradi jemanja prehranskih dopolnil.
Sloveniji naj bi sodelovanje v tej mreži omogočilo boljše mreženje na področju prehranskih dopolnil, ki spadajo med živila, zato jim je prepovedano pripisovati lastnosti preprečevanja ali (o)zdravljenja bolezni. Ker nadzor nad temi izdelki ni tako strog kot pri zdravilih, je toliko nujnejši hiter pretok informacij, ki prepreči zavajanje potrošnikov in ogrožanje njihovega zdravja. Le tako bo lahko izvedel, ali neki izdelek, ki naj bi prvenstveno zaščitil oziroma okrepil zdravje, v resnici povzroča predvsem škodo.
tags: #rdec #fermentiran #riz