Žita (in psevdožita) so pomemben del vsakodnevne prehrane. Uporabljamo jih na različne načine: od mok, ki jih uporabljamo za peko kruha in drugih pekovskih izdelkov, izdelavo testenin in slaščic, pa do kosmičev in kaš, pridobljenih iz celih ali grobo zdrobljenih žitnih zrn. Žita so bogata z ogljikovimi hidrati, zato jih prištevamo med ogljikohidratna živila. Vendar vsebujejo tudi med 10 in 14% beljakovin ter predstavljajo pomemben vir prehranskih vlaknin. Pšenica velja za eno najstarejših in najpomembnejših žit, ki jih je človek na Bližnjem vzhodu pričel gojiti že 8.800 let pred našim štetjem.
Pšenični zdrob, znan tudi kot gris ali gres, je živilo, ki ima svoje mesto v prehrani že stoletja. Gre za obliko pšenice, pridobljeno z grobim mletjem oziroma drobljenjem žitnega zrna, kar ga uvršča med prehodne oblike med celim zrnom in moko. Ključno je zavedanje o njegovi hranilni vrednosti in zmernem uživanju.
Hranilna vrednost pšeničnega zdroba
Pšenični zdrob ponuja vrsto pomembnih hranil. Spodaj je predstavljena hranilna vrednost na 100 gramov suhega pšeničnega zdroba:
- Energijska vrednost: 1364 kJ / 321 kcal
- Maščobe: 0,8 g (od tega nasičene maščobe 0,2 g)
- Ogljikovi hidrati: 69 g (od tega sladkor 0,8 g)
- Beljakovine: 10,3 g
- Sol: <0,01 g

Ključni vir železa
Pšenični zdrob se ponaša z bistveno višjo vsebnostjo železa v primerjavi z navadno moko. To ga uvršča med ključne sestavine za preprečevanje slabokrvnosti, tako pri otrocih kot starejših ljudeh. Ena porcija (približno 100g) grisa vsebuje približno 11 mg železa, kar je skoraj celoten priporočen dnevni vnos za ženske (12 mg) in pomemben delež za moške (15 mg).
Bogastvo kalcija
Poleg železa je pšenični zdrob izjemno bogat tudi s kalcijem. Porcija grisa lahko vsebuje kar 235 mg kalcija, kar predstavlja skoraj polovico priporočenega dnevnega vnosa. Redno uživanje grisa za zajtrk lahko pripomore k krepitvi zob in kosti ter pomaga ohranjati gibljivost sklepov v starosti.
Vitamini skupine B
Med vitamini v pšeničnem zdrobu izstopa celotna družina vitaminov B, z izjemo vitamina B12. To ga uvršča med absolutne zmagovalce med živili glede na vsebnost vitaminov B.
Pomembni vidiki uživanja pšeničnega zdroba
Vsebnost glutena
Ker je pšenični zdrob oblika pšenice, vsebuje gluten. To pomeni, da ga ljudje, ki so občutljivi na gluten ali imajo celiakijo, ne bi smeli uživati, saj jim lahko uživanje živil z glutenom povzroči hude težave. Gluten je sicer beljakovina, ki jo najdemo v nekaterih žitih. Ljudje, ki nimajo celiakije, lahko povsem varno uživajo žita z glutenom.
Zmernost je ključna
Kljub številnim koristim, pšenični zdrob vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov in beljakovin. Zato je pomembno, da z njegovim uživanjem ne pretiravamo in ga ne uživamo vsak dan. Priporočena maksimalna količina je porcija vsak drugi dan. V vsakem primeru je pri uživanju pšeničnega zdroba potrebna previdnost. Če izdelki iz pšeničnega zdroba ne povzročajo težav, je to lahko zelo koristno in hranljivo živilo, zlasti v hladnejših mesecih.
Kulinarična uporaba in priprava pšeničnega zdroba
Cream of Wheat From Scratch Recipe - Krupicová kaše - Czech Cookbook
Pšenični zdrob je vsestransko živilo, ki ga lahko pripravimo na različne načine. Je preprost za uporabo, z malo domišljije pa lahko iz njega nastanejo božanski recepti. Je priročna sestavina, ki vse naredi bolj sočno in mehko.
Klasične jedi iz zdroba
- Kaša na mleku ali vodi (močnik): Kot kašo so proso uživali že Rimljani. Najpogosteje se pripravlja na mleku, z dodatkom suhega sadja, cimeta ali oreščkov. Odličen je, če ga potresemo s čokolado v prahu.
- Grisovi cmoki in svaljki: Hitri cmoki ali svaljki so priljubljeni v juhah ali kot samostojna jed.
- Bela pšenična polenta: Iz pšeničnega zdroba pripravljamo tudi belo pšenično polento, ki je lahko priloga k mesnim ali zelenjavnim jedem z omako.
- Milijonska juha: Lahka juha z zdrobovimi zakuhami.
Zdrob za dohranjevanje najmlajših
Pšenični zdrob se lahko otrokom ponudi že po šestem mesecu starosti, kuhan na vodi ali kompotu, z dodatkom adaptiranega mleka, sadja, skute ali jogurta. Pomembno je, da se izogibamo kravjemu mleku pred prvim letom starosti, ali pa ga uporabljamo v zelo omejenih količinah.
Nasveti za pripravo in shranjevanje
Manj časa ko mine med drobljenjem in pripravo, bolj polnega okusa in hranilna je jed iz te sestavine. Tradicionalna priprava zdroba, ki je manj toplotno obdelan, je priporočljiva za polnejši okus in hranilno vrednost. Instantne oblike zdroba se sicer hitro pripravijo, vendar pogosto izgubijo del svojega naravnega okusa in arome. Podobno kot moka tudi zdrob med hranjenjem postopno oksidira ter izgublja hranilno moč, zato je svežina ključnega pomena.

