Začetki letalstva so prežeti s podvigi pogumnih posameznikov, ki so se v imenu napredka podajali v neznano. Rokavski preliv, morska ožina med Francijo in Veliko Britanijo, je vselej predstavljal simbolično, a hkrati izjemno zahtevno oviro za prve letalce. Njegovo prečkanje je postalo merilo za določen mejnik v razvoju letenja, od zgodnjih balonov do sodobnih, nenavadnih naprav.
Jean-Pierre François Blanchard: Prvi prelet z balonom (1785)
Življenje in inovacije
Eden izmed ljudi, ki so z letalskimi podvigi premikali meje možnega, je bil Jean-Pierre François Blanchard. Ta francoski izumitelj in pionir balonarstva ter letalstva se je rodil 4. julija 1753 v Les Andelysu v Franciji. Že od mladosti ga je zanimala mehanika in možnost letenja. Po poroki z Marie Madeleine Sophie, ki je kasneje postala prva profesionalna balonarka, je začel razvijati inovativne balone in naprave za navigacijo. Blanchard je bil znan po iznajdljivosti, saj je eksperimentiral z različnimi pogonskimi sistemi za letenje, vključno z vesli in propelerji. Konec 18. stoletja je bila brez dvoma zlata doba balonarstva. Po prvem uspešnem vzletu bratov Montgolfier leta 1783 se je po vsej Evropi začelo navdušenje nad baloni. Ko se je balonarstvo razvijalo, so si pionirji letalstva zadajali vse večje izzive, in Rokavski preliv je tako kmalu postal simbolična ovira, ki jo morajo premagati najboljši balonarji.
Zgodovinski prelet leta 1785
Blanchard, ki se je želel vpisati v zgodovino, je z angleškim zdravnikom Johnom Jeffriesom kmalu začel načrtovati prvi uspešen prelet Rokavskega preliva. Na ta prelomni dan za razvoj letalstva, 7. januarja 1785, sta z balonom usodno vzela svoje roke in se podala na podvig, ki se je takrat zdel nemogoč. Zahtevnost podviga sta jasno dokazala francoski izumitelj Jean Francois Pilâtre de Rozier in njegov kopilot, ko sta junija istega leta pri prečkanju Rokavskega preliva v nasprotni smeri strmoglavila in umrla.
Nevaren podvig
Po tednu skrbnih priprav sta se letalca, ki sta nekaj izkušenj z letenjem z balonom že imela, odločila, da je napočil pravi čas za njun podvig. V angleškem Dovru sta skrbno spremljala vreme in veter ter ocenila, da bosta morsko oviro brez težav preletela. Sprva je bil let miren, toda med potjo so se hitro pojavile težave. Da bi ohranila višino, sta med prečkanjem seveda odvrgla balast, toda to ni bilo dovolj. Na treh četrtinah poti, ko se je francoska obala že izrisala pred njunimi očmi, sta gotovo mislila, da bo prelet brez dvoma uspešen, toda balon je spet začel izgubljati višino. Tokrat sta morala v morje vreči hrano, opremo in nekaj svoje letalske opreme. Med to opremo so bila tudi svilena vesla, s katerimi sta nameravala veslati po zraku. Lahko si predstavljamo, da ta ideja ni bila najbolj uspešna in za vesli nista predolgo žalovala.
Kljub temu pa se balon še vedno ni želel dvigniti. Slekla sta svoje jakne, Blanchard pa v morje zalučal celo svoje hlače. Končno se je balon spet dvignil in letela sta naprej, dokler nista bila nad kopnim. Nevarnost se je nadaljevala, ko sta precej hitro letela nad gozdom in se spuščala vse bližje drevesom. Odvrgla sta tudi rešilne jopiče iz plute, saj nista bila več nad morjem. Ko se je tudi ta poskus izneveril, je Blanchard prišel do zanimive ideje. V svojih zapisih je navedel, da sta med zajtrkom pred poletom pogledala kar globoko v kozarec. Ker med potjo seveda nista mogla na stranišče, je Blanchard izračunal, da njuna mehurja zadržujeta vsaj dva litra urina. Blanchard je do smrti ostal prepričan, da ju je prav klic narave rešil pred gotovo smrtjo.
Zapuščina Blancharda
Blanchard je po preletu Rokavskega preliva postal mednarodna zvezda. Nadaljeval je z izvajanjem javnih poletov in eksperimentiranjem z baloni v različnih evropskih državah. V letih po preletu je razvil tudi reševalno padalo za balone, kar je bil pomemben prispevek k varnosti v balonarstvu. Njegova žena, Marie Madeleine Sophie Blanchard, je po njegovi smrti nadaljevala njegovo delo in postala prva profesionalna balonarka. Blanchard je s svojim zgodovinskim in napetim preletom, ki je trajal dobri dve uri, postavil temelje za prihodnji razvoj letenja. Njegovi poskusi in uspehi z baloni so pokazali, da lahko ljudje osvojijo nebo, kar je navdihnilo generacije izumiteljev in letalcev.
Louis Blériot: Prvi prelet z letalom (1909)
Od avtomobilske industrije do letalstva
Inženir in poslovnež Louis Blériot, ki se je rodil 1. julija 1872, se je sprva ukvarjal z avtomobilsko industrijo, zaslovel pa je s prvim preletom Rokavskega preliva z letalom. Zelo premožen mož se je z letalstvom začel ukvarjati pri svojih 28 letih. Zgledoval se je po pticah in kmalu ugotovil, da njegovi ornitopterji ne bodo mogli poleteti. Podobno kakor ostali letalski pionirji, je tudi on začel konstruirati klasično oblikovana letala. Leta 1903 je skupaj z Gabrielom Voisonom ustanovil podjetje Blériot-Voison. Zgradila sta jadralno letalo in motorno dvokrilno letalo, ki ga je poganjal motor Antoinette. Družba je leta 1906 propadla in Blériot je začel konstruirati svoja letala. Gradil je letala različnih konfiguracij in njegov Blériot VII je bil prvo uspešno enokrilno letalo. Potem, ko je postavil rekord v časovno najdaljšem poletu preko Francije (36 minut in 55 sekund), se je počutil dovolj sposobnega, da bi preletel še Rokavski preliv.
Tekma za prelet Rokavskega preliva
V tekmo za prestižni prelet se je podal z Hubertom Lathamom in Comte de Lambertom. De Lambert je imel dva dvokrilca bratov Wright, medtem ko sta imela Latham in Blériot monokrilca. Latham je v zelo neprijaznem vremenu poskušal z letalom Antoinette IV preleteti Rokavski preliv 19. julija 1909. Kmalu zatem, ko je vzletel iz Calaisa in preletel spremljevalno ladjo francoske vojske, mu je ugasnil motor in moral je pristati v morju. Latham je srečno pristal v morju. Poskus je spodletel in sledilo je mučno čakanje na novo letalo. Z istim vlakom, kakor je prispelo novo Lathamovo letalo, je iz Pariza prišel tudi Blériot. Blériot je imel nekoliko poškodovano letalo, zato so ga morali njegovi mehaniki popraviti. De Lambert, ki je bil prav tako v bližini, pa je med enim od testnih poletov strmoglavil in uničil dvokrilca bratov Wright, tako da je izpadel iz tekme.
Zgodovinski polet 25. julija 1909
Vreme je bilo še vedno slabo in ni dovoljevalo varnega preleta preliva. Kljub temu so Blériotovi mehaniki zaznali nekoliko izboljšanje vremena 25. julija. Pred zoro je Blériot opravil testni polet in nato so obvestili francosko vojno ladjo, naj se pripravi. Ob sončnem vzhodu, ob 4:35, je Blériot poletel proti Dovru. "Moje misli so bile samo pri poletu, želel sem si opraviti nalogo še ta dan. Takoj sem v zraku in motor se vrti z 1200 vrtljaji na minuto - skoraj najvišjimi možnimi. Takoj, ko sem preletel pečino, sem zmanjšal hitrost. Ni bilo potrebe, da bi po nepotrebnem obremenjeval motor. Mirno in zanesljivo sem začel polet proti Angliji. Ostalo je zgodovina," je po uspešnem pristanku blizu gradu v Dovru zbranim novinarjem povedal Blériot. Na poti ga je spremljala megla in veter, zato je rahlo zašel iz začrtane smeri. Pri pristanku je polomil eliso in poškodoval pristajalno podvozje. Kljub temu je bil nad poletom navdušen. Rokavski preliv je preletel v dobrih 36 minutah s povprečno hitrostjo 64 km/h. Blériot je za polet od kraja Les Barraques blizu Calaisa na francoski strani do pristanišča Dover na britanski potreboval 37 minut, s svojim podvigom pa je skeptično javnost prepričal, da ima letalstvo prihodnost.
Blériotova zapuščina
S tem uspehom si je Blériot zagotovil veliko naročil za svoje letalo Blériot XI. Leta 1914 je postal predsednik družbe Société Pour Aviation et ses Derives (SPAD), ki je med prvo svetovno vojno za francosko, angleško in druge vojske zgradilo več kot 5600 letal. Blériot je umrl 2. avgusta 1936.
Franky Zapata: Sodobni izziv z letečo desko (2019)
Tehnologija leteče deske
V moderni dobi so se pojavile nove oblike letenja, ki premikajo meje mogočega. Ena takšnih je leteča deska, ki jo je razvil Francoz Franky Zapata. Njegova leteča deska je velika približno kot deska za rolkanje, poganja pa jo pet majhnih reaktivnih motorjev. Za gorivo uporablja kerozin, ki ga letalec nosi v nahrbtniku. "Izumili smo nov način letenja. Ne uporabljamo kril. Si kot ptica, tvoje telo je tisto, ki leti. To so otroške sanje," je Zapata povedal novinarjem pred letom. Opozoril je, da veter lahko 35-kilometrski polet močno zaplete.
Prvi poskus in izzivi
'Leteči Francoz' Franky Zapata, nekdanji prvak v dirkanju z vodnim skuterjem, je bil pred svojim podvigom že glavna zvezda vojaške parade v Parizu 14. julija, kjer je s svojim izumom - letečo desko - zasenčil celo letala. Poletel je nad pariškim trgom Concorde, pred očmi svetovnih voditeljev, med njimi francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel. Francoska obrambna ministrica Florence Parly je tedaj povedala, da se za njegovo napravo zanima tudi francoska vojska.
Točno na 110. obletnico prvega uspešnega letalskega poleta čez Rokavski preliv, ki je uspel Louisu Blériotu, je želel Zapata 25. julija 2019 morski preliv med Francijo in Veliko Britanijo prečkati s svojo letečo desko. Zapata je vzletel z obale Sangatte blizu mesta Calais. Njegov načrt je predvideval povprečno hitrost okrog 140 kilometrov na uro in let na višini med 15 in 20 metrov. Zapatova deska se napaja s kerozinom, ki ga ima izumitelj s seboj v nahrbtniku. Pri sebi ga je imel 47 kilogramov, kar bi bilo dovolj le za del poti. Zato bi moral sredi Rokavskega preliva dvigniti nov nahrbtnik s kerozinom, s katerim bi lahko nato prispel do cilja. Podvig je Zapata končal v vodi, saj je, kot je pojasnil član njegove ekipe, z desko zgrešil podstavek za pristanek na čolnu, na katerem je želel dotočiti gorivo. Pri tem naj bi Francoz ostal nepoškodovan. Kot so še povedali v njegovi ekipi, postopka Zapata ni mogel izvesti, zato so prelet odpovedali. Že vnaprej je bilo sicer znano, da bo ta postopek eden izmed najtežavnejših delov podviga.
Uspešen prelet
Po spodletel poskusu 25. julija je Franky Zapata Rokavski preliv uspešno preletel 4. avgusta 2019. Od mesta Sangatte na severni obali Francije do pristanišča v britanskem mestu Dover na južni obali Velike Britanije, ki sta oddaljena okoli 35 kilometrov. Po uspešnem preletu je dejal, da je »vse šlo odlično«, še vedno pa mu je velik izziv predstavljal pristanek za oskrbo z gorivom po treh četrtinah preletene poti. Že doslej je bil nosilec Guinnessovega svetovnega rekorda za najdaljši polet z letečo desko, za 2,2 kilometra dolg polet preko Sredozemskega morja aprila 2016. Tisti, ki so si danes prišli ogledati vzlet leteče naprave, so bili priča prizoru, ki jih sicer za zdaj spremljamo le v znanstveno-fantastičnih filmih. Kot so še povedali v njegovem spremstvu, se Zapata počuti dobro in bo Rokavski preliv kmalu znova skušal preleteti. "En neuspeh ga ne bo ustavil," je poudarila tudi soproga izumitelja Krystel, ki je sicer priznala, da je Zapata razočaran. A dodala je, da bo morda že kmalu sledil nov poskus.
Pomen in nadaljevanje tradicije
Pionirski duh, ki je gnal Blancharda in Blériota, živi naprej. Današnji vzlet enokrilnika iz lesa in blaga Blériot XI iz leta 1934 na francoski strani Rokavskega preliva je spremljalo nekaj sto ljudi. "Louis Blériot si je pred vzletom gotovo zastavljal ista vprašanja kot mi, toda takrat je bilo bolj negotovo, glede na to, da tega ni naredil še nihče pred njim," je dejal Salis, ki je opravil na desetine ur poletov s tem starodobnim letalom. Kasneje naj bi se mu pridružilo še okoli 300 francoskih, britanskih in belgijskih pilotov, ki bodo v ultralahkih letalih - ta so še najbolj podobna Blériotovemu letalu - poleteli čez Rokavski preliv. Bleriot je letel 65 kilometrov na uro.