Nosečnost je obdobje, polno sprememb, skrbno načrtovanih odločitev in seveda tudi številnih prehranskih vprašanj. Eno izmed takšnih vprašanj, ki se pogosto pojavlja, zlasti v prvih tednih, ko je negotovost še večja, je glede uživanja kuhanega pršuta. Pojavijo se dvomi o varnosti določenih mesnih izdelkov, še posebej, če nosečnica še ni bila testirana na toksoplazmozo.
Razumevanje tveganj med nosečnostjo
Med nosečnostjo je telo bodoče mamice bolj dovzetno za okužbe, kar zahteva posebno skrb pri izbiri živil. Glavna skrb pri mesnih izdelkih, zlasti tistih, ki niso ustrezno toplotno obdelani, je potencialna okužba s patogeni, kot sta Listeria monocytogenes in paraziti, ki povzročajo toksoplazmozo. Ti patogeni lahko predstavljajo resno tveganje za nerojenega otroka, predvsem v prvih mesecih nosečnosti, ko se organogeneza najintenzivneje dogaja.
Toksoplazmoza
Toksoplazmoza je okužba s parazitom Toxoplasma gondii. Okužba je najpogostejša z uživanjem surovega ali premalo prekuhanega mesa ter s stiki z okuženo mačko oziroma njenimi iztrebki. Za zdravje nosečnice okužba ni nevarna, razen če ima oslabljeno imunsko sposobnost. Okužba v nosečnosti je nevarna za plod, kajti parazit preide preko posteljice v plodovo kri, kar je vzrok za prirojeno toksoplazmozo.
- Med surovo meso spadajo bifteki oziroma manj pečeno meso, ne glede na vrsto (goveje, telečje itd.).
- Večja možnost okužbe je pri zaužitju surovega ali premalo kuhanega mesa.
Listerioza
Listerioza, ki jo povzroča bakterija Listeria monocytogenes, je še posebej nevarna za nosečnice, saj lahko povzroči resne zaplete, vključno s splavom ali prezgodnjim porodom. Ta bakterija se lahko skriva v različnih vrstah hrane, vključno z nekaterimi mlečnimi izdelki iz nepasteriziranega mleka, surovimi ali dimljenimi morskimi sadeži ter neustrezno pripravljenim mesom.
Nosečniška verižica 2
Kuhan pršut: Varen izbor za nosečnice
Ključna razlika med surovim in kuhanim pršutom je toplotna obdelava. Medtem ko se surovi pršut (kot je klasični kraški pršut) suši na zraku in burji, kar ga uvršča med suhomesnate izdelke, ki jih je v nosečnosti priporočljivo uživati zmerno ali se jim izogibati, je kuhan pršut podvržen kuhanju pri ustreznih temperaturah. Ta postopek učinkovito uniči morebitne patogene, ki bi lahko bili prisotni v surovem mesu.
Kot je bilo večkrat poudarjeno v različnih virih, "če kuhaš, itak vse pobiješ". To pomeni, da je kuhan pršut, ki je bil ustrezno termično obdelan, varen za uživanje med nosečnostjo. Tudi če niste bili testirani na toksoplazmozo, kuhan pršut ne predstavlja bistvenega tveganja v primerjavi s surovimi mesnimi izdelki. Če testiranje pokaže, da ste toksoplazmozo že preboleli, ste imuni, kar pomeni, da vam uživanje določene hrane ne predstavlja dodatnega tveganja v zvezi s to okužbo. Vendar pa tudi v tem primeru ostajajo splošna priporočila o izogibanju nekaterim živilom zaradi drugih potencialnih tveganj.
Strokovnjaki potrjujejo, da je "toplotno obdelano meso ni problem", kar vključuje tudi kuhan pršut. Bistvena olajševalna okoliščina pri uživanju kuhanega pršuta je dejstvo, da je "pečen", torej toplotno obdelan. Poleg tega so vse mesnine v večjih trgovskih verigah praviloma preverjene po vseh zakonsko predpisanih merilih in zato ne bi smele pod nobenim pogojem biti kužne.
Hranilna vrednost mesa in kuhanega pršuta
Meso vsebuje dragocene hranilne snovi, ki jih v večji količini potrebujejo nosečnice: železo, vitamin B12 in cink. Ustrezna količina mesa v prehrani je bistvenega pomena za uravnoteženo prehrano v nosečnosti.
- Za nosečnice so priporočljive vrste mesa, kot so pusta govedina, perutnina in svinjina. Pripravimo jih tako, da imajo čim nižjo vsebnost maščob.
- Izogibajte se paniranju in cvrenju.
- Ker meso vsebuje holesterol, na jedilniku ne bi smelo biti več kot trikrat na teden po 100 gramov mesa.
- Jejte le dobro kuhano in pečeno meso, saj tako zmanjšate tveganje za okužbo s salmonelo.
Kuhan in pečen pršut, kot na primer tisti iz linije Kras, sta pripravljena iz skrbno izbranih svežih stegen na povsem naraven način z minimalnimi dodatki, ki poudarijo okus. Ti izdelki imajo praktično enake hranilne lastnosti kot kraški pršut, vendar pa slovita po svoji sočni, lahki, nežni in mehki teksturi. Vsebujeta izredno malo maščob ter nič glutena ali laktoze, hkrati pa ponujata bogastvo vitaminov in mineralov, nujnih za zdrav razvoj.
Izogibanje drugim tveganjem v prehrani nosečnic
Medtem ko je kuhan pršut varen, je pomembno, da se nosečnice še vedno zavedajo drugih potencialnih nevarnosti pri prehrani.
Surovo meso in suhe mesnine
Odsvetuje se uživanje surovega mesa in suhih mesnin, predvsem zaradi večjih količin soli in možnosti okužbe z listerio. Med surove mesnine spadajo salame, pršut in podobni suhomesnati izdelki. Omenjene suhe mesnine lahko uživamo, če so le-te toplotno obdelane (npr. salama na pici, pršut v omaki).
Jajca
Surova ali premalo kuhana jajca (kot so v majonezi, tiramisuu, mehkih omletah) predstavljajo tveganje za salmonelozo. Zato je priporočljivo jajca kuhati ali pražiti vsaj deset minut.
Ribe in morski sadeži
Nosečnice naj se izogibajo surovim ali surovo dimljenim ribam, kot so suši in mak, zaradi nevarnosti listerioze in toksoplazmoze. Nekatere vrste rib, kot so tuna, morski list ali mečarica, pa lahko vsebujejo visoke količine živega srebra, zato je priporočljivo njihovo uživanje omejiti. Na splošno je priporočljivo uživati morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe, pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte.
Siri iz surovega mleka
Siri iz surovega mleka, kot so camembert, gorgonzola, feta in brie, niso priporočljivi, ker mleko med proizvodnjo ni bilo segreto in lahko vsebuje patogene organizme, kot je listerija. Vedno preverite, ali je sir pasteriziran.
Sadje in zelenjava
Predpakirane solate so lahko leglo bakterij, kot je listerija, zaradi tople in vlažne mikroklime, zato je priporočljiva sveža, oprana zelenjava. Sadje in zelenjavo je treba vedno temeljito oprati in po možnosti olupiti, saj se paraziti lahko nahajajo tudi na olupku.
Alkohol
Alkohol, ki ga zaužijete preko placente, prehaja do vašega nerojenega otroka, kar lahko vodi do hudih posledic. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom. Zato je alkohol v nosečnosti popolnoma prepovedan.
Splošna priporočila za zdravo prehrano v nosečnosti
Nosečnost ni bolezen in ni nujno potrebno izvajati drastičnih diet, razen če ginekolog izrecno ne svetuje drugače. Ključ do zdrave prehrane v nosečnosti je uravnoteženost, raznolikost in zmernost. Izogibajte se velikim količinam sladkorja in se osredotočite na hranljiva živila.
Ritem prehranjevanja in energijski vnos
Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
- V prvem tromesečju: 2.100 kcal.
- V drugem tromesečju: dodatnih 250 kcal (skupno 2.350 kcal).
- V tretjem tromesečju: dodatnih 500 kcal (skupno 2.600 kcal).
- Doječa mati: dodatnih 500 kcal za sintezo mleka v prvih štirih do šestih mesecih dojenja.
Makrohranila
- Ogljikovi hidrati: 55% dnevnega vnosa energije. Prednost imajo kompleksni ogljikovi hidrati (polnozrnata moka, kosmiči, kaše, neoluščen riž, stročnice, sadje in zelenjava z lupino) za zadosten vnos vlaknin.
- Beljakovine: Povečane potrebe po beljakovinah in kalciju. Povečanim potrebam se lahko zadosti z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se ne povečajo, predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Izogibajte se trans maščobam in omejite nasičene maščobe. Prevladujejo naj kakovostna rastlinska olja (oljčno, orehovo, konopljino, sojino olje).
Mikrohranila
Posebno pozornost je treba nameniti vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralov, kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
- Folna kislina (B9): 400 μg dnevno pred in v začetku nosečnosti. Viri: pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, zelena listnata zelenjava.
- Vitamin D: Gibanje na svežem zraku in sončni svetlobi. Pozimi je nujen prehranski vnos (ribje olje, morske ribe, jajčni rumenjak, obogateni izdelki). Dnevno se priporoča 20 µg (800 I.E.) vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
- Vitamin C: Sadje in zelenjava sta glavni vir. Povečuje absorpcijo železa.
- Vitamin B12: Živila živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in sir).
- Železo: Močno povečane potrebe, še posebej v nosečnosti. Viri: meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita, stročnice. Absorpcijo izboljša vitamin C.
- Kalcij: Kritičen vnos pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, ter pri doječih materah, mlajših od 25 let.
- Jod: Povečane potrebe. Viri: morske ribe (vsaj dvakrat na teden), jodirana sol.
Hidracija
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), v času dojenja pa na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Kaj storiti, če pomotoma zaužijete prepovedano živilo?
Če pomotoma zaužijete živilo, ki ni priporočljivo, ne smete takoj paničariti. Ni vsako živilo že v osnovi kontaminirano. Pomembno je, da skrbno spremljate svoje zdravje in v primeru dvoma ali kakršnihkoli skrbi poiščete zdravniško pomoč. Simptomi okužb so pogosto neznačilni, zato so natančnejše preiskave ključne.
V okviru pregledov, ki potekajo v nosečnosti, je kontrola krvi na protitelesa proti toksoplazmi del rutinskih preiskav. Če imate v krvi že dovolj protiteles, ste imuni in zato ni akutnega tveganja za nerojenega otroka.
V primeru okužbe s salmonelo lahko pride zaradi hude driske do velike izgube vode in soli. Sama salmonela ne prehaja v maternico, zato v nasprotju s toksoplazmo in listerijo ne predstavlja neposrednega tveganja za plod. Lahko pa se zgodi, da se novorojenček neposredno okuži s salmonelo, če se ob rojstvu z blatom dodatno izločajo bakterije, s katerimi pride v stik. Zastrupitev s hrano navadno povzročijo bakterije, ki so se naselile v hrano, ki smo jo zaužili. Simptomi običajno izzvenijo sami od sebe po enem ali dveh dneh.
Nosečnice so zaradi sprememb v imunskem sistemu bolj dovzetne za okužbe, zato morajo posebno pozornost nameniti ustrezni higieni v kuhinji. Pogosto si umivajte roke po vsakem rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem ter pred vsako jedjo. Deske za rezanje naj bodo ločene za meso, ribe in zelenjavo, da se izognete prenosu bakterij z mesa na druga živila.
tags: #prsut #v #casu #nosecnosti