Protibolečinska zdravila na recept

Bolečina je pogost zdravstveni problem, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Življenje brez bolečine je lahko naravnost vznemirljivo, kar se zavedajo predvsem tisti, ki trpijo in živijo s kronično bolečino. V kolikor so bolečine resnično intenzivne, je pogosto smiselno režim jemanja zdravila načrtovati, če je to dejansko mogoče izvesti. To je mogoče narediti pri menstrualnih bolečinah na način, da se zdravilo vzame okvirno 12 do 24 ur pred nastopom bolečine.

Različne vrste protibolečinskih zdravil

Protibolečinska zdravila, ki jim pravimo tudi analgetiki, se uporabljajo za lajšanje in odpravljanje bolečine. Sem sodijo paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in opiodni analgetiki. Pri lajšanju blagih do zmernih bolečin, ki trajajo le krajši čas, se najpogosteje odločamo za analgetike, ki so na voljo brez recepta. Pri močnejših bolečinah pa ta zdravila običajno predpiše zdravnik.

Dobro je vedeti, da lahko analgetično zdravilo uporabimo ob različnih bolečinah; na primer pri glavobolu, bolečinah v mišicah, bolečih menstruacijah, zobobolu. Analgetična učinkovina je pogosto tudi sestavina kombiniranih zdravil za lajšanje težav pri gripi in prehladu. Nekateri analgetiki (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidna protivnetna zdravila) hkrati tudi znižujejo povišano telesno temperaturo.

Vedeti moramo, da je enaka učinkovina na voljo v zdravilih različnih proizvajalcev, v različnih farmacevtskih oblikah (na primer kot sirup, tablete, svečke). Nekatere so hkrati na voljo na recept in brez recepta. Navedeno je še posebej potrebno upoštevati pri odmerjanju, da ne pride do prekomernega odmerjanja.

shematski prikaz različnih vrst analgetikov in njihovih osnovnih učinkov

Načini jemanja in uporabe analgetikov

Najpogosteje analgetike zaužijemo v obliki tablet, kapsul ali sirupa. Če gre za nesteroidna protivnetna zdravila, se jih praviloma vzame s kozarcem vode, najbolje po jedi, saj se s tem zmanjša neposredni škodljivi vpliv na sluznico želodca. V kolikor imajo tablete ali kapsule gastrorezistentno oblogo, jih praviloma zaužijemo cele in to na prazen želodec.

Opiodni analgetiki pa so na voljo tudi kot transdermalni obliži, kapljice in v obliki mešanice raztopine za analgetične črpalke. Nekateri analgetiki so namenjeni lajšanju lokalne bolečine, zlasti nesteroidna protivnetna zdravila v obliki mazil in gelov.

Trajanje zdravljenja in odmerjanje

Običajno analgetike uporabljamo le krajši čas, dokler je prisotno stanje (na primer poškodba), ki povzroča bolečino. Samozdravljenje bolečine praviloma ne sme trajati dlje kot 3 do 7 dni. Pri bolečini, ki jo zdravimo z zdravili na recept, moramo upoštevati navodila zdravnika, ki tudi določi trajanje zdravljenja.

Pomemben podatek, ki ga mora bolnik poznati pri analgetikih, je najvišji enkratni odmerek ter najvišji dnevni odmerek. Pri dolgotrajni bolečini lahko analgetike uporabljamo redno, dlje časa.

Možni neželeni učinki in tveganja

Pred pričetkom jemanja katerega koli od omenjenih zdravil, je pomembno, da ste seznanjeni z morebitnimi stranskimi učinki in veste, kako jih lahko preprečite. Analgetiki lahko povzročijo prebavne motnje, kot so slabost, driska, bolečine v trebuhu, lahko pa povzročijo tudi krvavitve želodca in druge specifične stranske učinke.

Zlasti dolgotrajna in prekomerna uporaba analgetikov lahko vodi do hujših zdravstvenih težav: ob tovrstni uporabi paracetamola se lahko poškodujejo jetra, nesteroidna protivnetna zdravila škodujejo sluznici prebavil, opiati pa poleg drugih neželenih učinkov lahko povzročijo tudi odvisnost. Pretirana raba analgetikov lahko povzroča z analgetiki povzročen glavobol.

Pri jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil je nevarno njihovo škodljivo delovanje na želodčno sluznico z možnostjo krvavitve. Ob visokih odmerkih in dolgotrajni uporabi tudi na ledvice in srčno-žilni sistem. Zdravila s protivnetnim in protirevmatičnim delovanjem nanašamo le na nepoškodovano kožo. Med uporabo in še dva tedna po prenehanju se ne sme izpostavljati soncu tistih delov kože, kjer je bilo zdravilo naneseno.

Opiodni analgetiki lahko povzročijo zaprtje, slabost in bruhanje ter zaspanost, vrtoglavico in manjšo zbranost, kar prispeva tudi k zmanjšani sposobnosti upravljanja vozil in strojev, zato je v času zdravljenja z opioidnimi analgetiki le-to povsem prepovedano.

infografika o pogostih neželenih učinkih različnih vrst analgetikov

Sodelovanje z zdravnikom in farmacevtom

Če potrebujete še močnejši analgetik, je smiselno uporabiti kombinacijo učinkovin, na primer ibuprofen + paracetamol v eni tableti (primer: Lekofusin). Sinergistično delovanje kombinacije zdravilnih učinkovin je tako signifikantno močnejše.

Zaradi neželenih učinkov nekaterih analgetikov lahko zdravnik sočasno predpiše dodatna zdravila. Primer so zdravila za lajšanje zaprtja in bruhanja pri uporabi opioidnih analgetikov ali zdravila za zaščito želodčne sluznice (zaviralci protonskih črpalk) pri uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil, še zlasti pri starejših, sočasni uporabi nekaterih drugih zdravil ter dolgotrajni uporabi.

Za zmanjšanje neželenih učinkov se pri izbiri analgetika upošteva tudi možnost neželenega medsebojnega delovanja zdravil. Analgetiki spadajo med tiste skupine zdravil, pri katerih je večja možnost zlorabe v nemedicinske namene, zato je potrebna posebna pozornost pri shranjevanju teh zdravil. Velik del zastrupitev z zdravili je namreč ravno posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil.

Pri otrocih posebej pogosto pride do nenamernih zastrupitev s paracetamolom v obliki sirupa. Protibolečinska zdravila so varna, če jih jemljemo skladno z navodili zdravnika in farmacevta oziroma s priloženimi navodili za uporabo. K varni uporabi te skupine zdravil lahko z upoštevanjem navodil veliko prispeva bolnik. V primeru vprašanj o analgetikih vam lahko pomaga tudi lekarniški farmacevt.

Aspirin® Plus C - NAJ BO PREHLAD POD KONTROLO!

tags: #protibolecinska #zdravila #na #recept