Zakonodaja v Sloveniji natančno opredeljuje prostovoljstvo, njegov pomen, temeljna načela in pogoje za organizirano prostovoljsko delo. Državni zbor Republike Slovenije je Zakon o prostovoljstvu sprejel 3. februarja 2011, konec oktobra 2015 pa je bila sprejeta še novela, ki je prinesla poenostavitve pri poročanju o opravljenem delu, ureditev prostovoljstva v javnih zavodih in manjše spremembe kazenskih določb. Dopolnjen Zakon o prostovoljstvu je v veljavi od 18. novembra 2015.
Obveznosti in pravice prostovoljskih organizacij
Organizacije, ki organizirajo prostovoljstvo, morajo opredeliti način zagotavljanja pravic prostovoljcev in povračila stroškov, ki jim jih bodo vračale. Prav tako so dolžne voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Evidenca je lahko v elektronski ali fizični obliki, pri čemer je obvezno zagotoviti varstvo osebnih podatkov.
Evidentiranje in poročanje
- Organizacije lahko uporabljajo lastne načine evidentiranja, prilagojene njihovemu delu.
- Če prostovoljci ene organizacije delujejo pri drugi, se morata organizaciji dogovoriti o poročanju.
- Letno poročilo o prostovoljstvu se odda za preteklo koledarsko leto od datuma vpisa organizacije v vpisnik AJPES, rok za društva pa je 31. marec.
- Potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebne podatke prostovoljca, podatke o trajanju in količini dela ter kratek opis. Na željo prostovoljca se lahko navedejo tudi pridobljene spretnosti in znanja.
Spodbujanje in prepoznavanje prostovoljstva
Zakon vključuje prostovoljstvo kot družbeno vrednoto v vzgojno-izobraževalni sistem. Vlada RS je 30. maja 2018 sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki določa politike in ukrepe za spodbujanje prostovoljstva. Ministrstva morajo najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov nameniti za programe, ki vključujejo prostovoljsko delo ali so namenjeni njegovemu razvoju.
Upoštevanje prostovoljskega dela pri financiranju
Kadar organizacije potrebujejo lastni delež financiranja na razpisih ministrstev in lokalnih skupnosti, se prostovoljsko delo lahko upošteva kot lastni materialni vložek prostovoljske organizacije. Lokalne skupnosti lahko prav tako po lastni presoji namenijo sredstva prostovoljskim projektom in programom.
Nagrade in priznanja
Zakon predvideva podeljevanje Nagrade Republike Slovenije za prostovoljstvo in Priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke. Tudi lokalne skupnosti in prostovoljske organizacije lahko podeljujejo lastne nagrade in priznanja.
Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom
AJPES vodi seznam prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom z namenom spremljanja prostovoljstva. Vanj se vpišejo tako nevladne organizacije kot javni zavodi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. Z vpisom nevladne organizacije pridobijo status prostovoljske organizacije, javni zavodi pa status organizacije s prostovoljskim programom.
Postopek vpisa
- Pravna oseba se pisno priglasi AJPES na obrazcu iz Priloge 1 Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku.
- Vpis v vpisnik ni obvezen za nevladne organizacije, vendar je priporočljiv zaradi določenih ugodnosti.
- Za javne zavode je vpis obvezen in se morajo pisno priglasiti v 30 dneh po sprejetju posebnega prostovoljskega programa.
- Zakon določa globe za javne zavode, ki izvajajo prostovoljstvo in se ne vpišejo v vpisnik.
Zavarovanje prostovoljcev in povračilo stroškov
Organizacija mora prostovoljca nezgodno zavarovati, če se delo opravlja v nevarnih pogojih ali če je tako dogovorjeno. Za določena prostovoljska dela je potrebno plačevati mesečne ali letne prispevke po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Zdravstveno zavarovanje
Po 17. členu ZZVZZ je treba vsakega prostovoljca zavarovati za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prispevek se plačuje enkrat mesečno v fiksnem znesku, ne glede na obseg dela. Višina prispevka se vsako leto izračuna od povprečne plače za mesec oktober prejšnjega leta. Za gasilce in prostovoljce, ki pomagajo pri naravnih nesrečah, je prispevek višji.
Prostovoljca je treba prijaviti Zavodu za zdravstveno zavarovanje elektronsko preko portala SPOT (obrazec M-12) na dan sklenitve dogovora o prostovoljskem delu ali najkasneje pred začetkom dela.
Pokojninsko zavarovanje
Prispevek za pokojninsko zavarovanje je obvezen le za prostovoljce, ki delujejo v reševalnih akcijah, pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč, za gasilce ter za udeležence mladinskih taborov, ki sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na taboru.
Povračilo stroškov
Organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, nastale zaradi izvajanja prostovoljskega dela, v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov v delovnopravnih razmerjih. Ti stroški vključujejo potne stroške, stroške prehrane in nastanitve, prevoza in druge stroške, povezane s potjo in bivanjem v tujini. Stroški niso obdavčeni, njihova maksimalna višina pa je enaka kot v delovnopravnih razmerjih.
Prostovoljcu se lahko v pavšalnem znesku, ki na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne mesečne plače za januar preteklega koledarskega leta, povrnejo stroški, nastali zaradi uporabe lastnih sredstev (npr. telefon, internet), ki jih ni mogoče prikazati z računi. Pravice iz Zakona o prostovoljstvu pripadajo prostovoljcem, ki redno opravljajo prostovoljsko delo vsaj 24 ur letno.
Dodatek za delovno aktivnost in prostovoljstvo
Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k denarni socialni pomoči, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju zaposlitve. Od 1. septembra 2014 je prostovoljsko delo po Zakonu o prostovoljstvu vključeno med delovno aktivnost. Dodatek lahko uveljavljajo prostovoljci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje zanjo.
Pogoji za uveljavljanje dodatka
- Osebe s sklenjenim pisnim dogovorom o prostovoljskem delu so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec, ne glede na dejansko število opravljenih ur.
- Prostovoljec mora delovno aktivnost izkazati s potrdilom organizacije, ki mu ga izda na zahtevo. Obrazec potrdila dobi pri svetovalcu na CSD.
- Potrdilo je treba CSD predložiti vsak mesec, najkasneje do 8. v naslednjem mesecu, da se dokaže upravičenost do dodatka.
- Če prostovoljec ne izkaže opravljanja prostovoljskega dela, ni upravičen do dodatka za tisti mesec.
Predpisovanje zdravil na recept in čezmejni recepti
Zdravila in živila za posebne zdravstvene namene, ki jih ZZZS razvrsti na pozitivno listo, se predpisujejo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predpisujejo se ambulantno zdravljenim zavarovanim osebam v skladu s predpisi, strokovnimi smernicami in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na potek zdravljenja, v smiselnih kombinacijah in najprimernejših odmerkih.
Predpisovanje zdravil v tujini
Če zdravila z liste ni na trgu in zanj ni primerne zamenjave, se zdravilo predpiše na papirnat zeleni receptni obrazec z lastniškim ali splošnim imenom, zavarovano osebo pa se napoti po nakup zdravila v tujino.
Recept, ki ga napiše zdravnik v državi EU, velja v vseh drugih državah EU. Svojega zdravnika lahko zaprosite za "čezmejni recept". Ni posebnega obrazca ali oblike za te recepte, vendar je priporočljivo, da zdravnik navede vse potrebne podatke, če ga boste morali uporabiti v matični državi. Za izdajo zdravil na recept veljajo predpisi države, v kateri se zdravilo izda. Nekatere države EU so že uvedle interoperabilne sisteme za e-recepte, kar omogoča uporabo e-receptov med državami brez papirne oblike.
Slovenska filantropija: Pomoč in priložnosti za prostovoljstvo
Slovenska filantropija vključuje posameznike na več načinov: kot prostovoljce, ki želijo pomagati, in kot uporabnike programov, ki iščejo pomoč. Pomoč je namenjena socialno šibkim posameznikom in družinam, priseljencem ter drugim ljudem v stiski. Upravičenci do pomoči so vključeni v programe, kot so Prostovoljski servis, Viški hrane in Pomoč in podpora pri integraciji.
Kriteriji za upravičenost do pomoči:
- Že obstoječi uporabnik Slovenske filantropije.
- Priporočilo centra za socialno delo ali druge humanitarne organizacije.
- Dokazilo, da so prihodki nižji od minimalne plače.
- Ocena strokovnega delavca o neustreznih življenjskih razmerah.
- Samostojno življenje ali življenje z otroki.
- Zdravstveni razlogi, ki onemogočajo skrb za vse potrebe.
- Ocena strokovnega delavca, da je prostovoljska pomoč smiselna in zaželena.
Vključitev v program je prostovoljna in brezplačna. V primeru zasedenosti programa se uporabniki zabeležijo na čakalno listo.
Področja prostovoljskega dela pri Slovenski filantropiji:
- Pomoč pri učenju jezikov in integraciji za migrante.
- Prevoz in razdeljevanje obrokov ljudem v stiski (program Viški hrane).
- Družabništvo in spremstvo starejših ter gibalno oviranih oseb, pomoč bolnim, varstvo otrok, učna pomoč otrokom (program Prostovoljski servis).
- Udeležba na ekipnih korporativnih prostovoljskih akcijah.
- Pomoč pri organizaciji in izvedbi dogodkov Slovenske filantropije.
- Pomoč pri organizaciji medgeneracijskih aktivnosti.
Kaj Slovenska filantropija nudi prostovoljcem in kaj pričakuje od njih:
Nudimo: uvodno in tematska usposabljanja, mentorsko podporo in srečanja, dogovor o prostovoljskem delu, potrdilo o opravljenem delu, nezgodno zavarovanje za čas dela.
Pričakujemo: sodelovanje z mentorjem, udeležbo na mesečnih mentorskih sestankih, vključitev v program vsaj 2 uri na teden (izjemoma krajša obdobja).
Vsi prostovoljci se pred začetkom dela udeležijo uvodnega izobraževanja. Prostovoljci ne nudijo osebne asistence, zdravstvenih storitev, nege ali oskrbovalnih storitev, niti materialne (denarne) pomoči. V teh primerih uporabnike usmerijo na pristojne organizacije in javne zavode.