Reja kokoši nesnic in neposredna prodaja jajc sta pomembni dejavnosti v slovenskem kmetijstvu, ki združujeta tradicijo z inovativnimi pristopi. Kakovostna pridelava temelji na skrbi za dobro počutje živali, naravnem okolju in spoštovanju predpisov o varnosti živil.

Načini reje in oskrba kokoši nesnic
Poznamo štiri osnovne načine reje kokoši: ekološko, Na Kmetiji Acman se osredotočajo na trajnostno kmetijstvo in skrbno rejo živali, kjer kakovost in odgovornost do narave ter živali stojita v ospredju. Ponosni so na vzrejo kokoši nesnic za sveža jajca vrhunske kakovosti ter na tradicionalno rejo goveda, ki temelji na spoštovanju naravnih ciklov in dobrih kmetijskih praksah. Kmetija je sinonim za kakovostno vzrejo kokoši nesnic, kjer zagotavljajo zdravo in naravno okolje za živali. Nudijo doma pridelana sveža jajca, ki so rezultat predane skrbi za kokoši nesnice in naravne pridelave. Z izkušnjami in ljubeznijo do živinoreje skrbijo za rejo goveda v okolju, ki spoštuje naravne potrebe živali, z zagotavljanjem skrbne reje goveda z naravnimi pogoji in optimalno prehrano. Kmetije, ki se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, pogosto ponujajo svoje pridelke neposredno potrošnikom. To omogoča, da kupci dobijo sveža jajca, pogosto še "topla", kot je to v navadi na Kmetiji Jenko, ki se nahaja v Potoku pri Komendi. Na tej kmetiji imajo trenutno jato okoli 350 kokoši nesnic, ki dnevno znesejo do 200 jajčk. Večina pridelanih jajc je prodanih še isti dan. Matjaž Jenko s Kmetije Jenko je izumil samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Ta inovacija se je porodila zaradi potrebe po zagotovitvi dostopnosti jajc, tudi ko doma ni nikogar. Avtomat omogoča kupcem, da si sami vzamejo želeno količino jajc in pustijo plačilo na pultu, kar izraža visoko stopnjo zaupanja med kmetijo in strankami. Podobno prakso prodaje na zaupanje uporablja tudi mladi kmet Žiga Štrukelj iz Kosez. Ker ga pogosto ni doma, je ob hlevu uredil prostor, kjer so na voljo škatle z jajci. Stranke same vzamejo, kar potrebujejo, in pustijo denar. Žiga poudarja, da so ljudje izjemno pošteni in da mesečno morda manjka le kakšna škatla. Žiga Štrukelj, 21-letni študent agronomije, nadaljuje kmetijsko tradicijo svoje družine v Kosezah, ki je nekoč bil kmetijsko razvit del Ljubljane. Kljub širjenju mesta in krčenju kmetijskih površin, njegova družina vztraja. Žiga je že v osnovni šoli skrbel za kokoši nesnice in prodajal njihova jajca, ponosen je na svoje kmetijsko poreklo. Kmetija Pr’ Sitar, kjer Žiga kmetuje, ima bogato zgodovino, ki sega v 15. stoletje. Glavna dejavnost je bila vedno prireja mleka. Žiga je kot otrok že vedel, da bo kmet, starši pa ga pri tem podpirajo. Kljub temu, da kmetuje sredi mesta, se ne počuti prikrajšanega. Priznava, da je danes kmet potreben skoraj toliko znanja o promociji in prodaji kot o pridelavi. Sam je natisnil vizitke in jih raznosil po nabiralnikih ter postavil promocijski kozolec, kar je pritegnilo veliko novih kupcev, od katerih se jih 90 % vrača. Žiga je že v tednu dni po povečanju ponudbe spretno prodal vsa jajca, ki jih je naložil v svojega "legendarnega yuga" in jih prodajal na parkirišču pred živalskim vrtom. Poudarja, da so ljudje danes ozaveščeni o pomenu domačih jajc, ki so bila nekoč deležna slabega glasu zaradi holesterola. Sedaj pa vemo, da jih lahko uživamo vsak dan, zato jih ljudje spet raje kupujejo neposredno pri kmetu. Žiga ima še veliko načrtov za svojo kmetijo. Poleg dokončanja študija agronomije in razvoja kmetije si želi napolniti tudi goveji hlev, saj meni, da mora vsaka kmetija imeti kravo z rogovi. Trenutno ima šest govedi, med katerimi sta dve molznici. Naučil se je molsti na roke, nedavno pa si je kupil tudi molzni stroj. Vesel je, da so se ljudje ponovno navadili prihajati po sveže kravje mleko, še posebej po njegovo "seneno" mleko, saj se je pridružil shemi kakovosti Seneno. Poznamo štiri načine reje kokoši: Vsaka reja ima svoje prednosti in slabosti, ki se odražajo na kakovosti jajc, ki se med seboj razlikujejo po svojemu videzu; lupini - njeni trdnosti, obliki in barvi, ter po videzu in barvi rumenjaka, ter po svoji vsebini (okus vsebine, prisotnost mesnih peg). Kokoši nesnice na Kmetiji Jenko so rejene v prosti reji, kar pomeni, da imajo med marcem in oktobrom dostop do paše, čez zimo pa so nastanjene v toplih in svetlih hlevih. Ograjene so s premično električno mrežo, ki zagotavlja, da imajo kokoši vedno dostop do sveže zelene površine. Na voljo imajo tudi ekološka kokošja jajca, za deset jajc pa je cena 3,00 €. Žiga Štrukelj prav tako skrbi za dobro počutje svojih kokoši. Njegovih 150 kokoši, med katerimi so pasme kot so rjave lohmann, grahaste, črne, marogaste in bele leghorn, dnevno znese okoli 140 jajc. Kokoši so nezahtevne, potrebujejo le kakovostno krmo, vodo in redno čiščenje. Žiga jih krmi z domačo koruzo, tritikalo in kuhanim krompirjem, za tršo jajčno lupino pa dodaja mlete školjčne lupine. Pozimi podaljšuje dan kokošim, da dlje časa jedo in dobro nesejo. Trenutno načrtuje povečanje števila kokoši na 300-350, kar je dovoljeno za prodajo na domu, ne da bi bilo treba objekt vpisati v register. Gospodarstva, ki redijo manj kot 350 kokoši nesnic in jajca prodajajo izključno na kmetiji neposredno končnemu potrošniku, morajo biti vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali v skladu s Pravilnikom o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali. Za rejo manjše jate potrebujemo hlevček ali vsaj ustrezen prostor v kakšnem drugem objektu. Biti mora suh in zračen. Če želimo, da bodo kokoši nesle jajca tudi v obdobju krajšega dneva, jim moramo zagotoviti dovolj svetlobe, to je 14 ur na dan. Prostor moramo vsaj enkrat na leto izprazniti, ga temeljito oprati in razkužiti. Na tla posujemo nastil, to je lahko žagovina, še bolje oblanci ali narezana slama. Biti mora suh, ne sme se prašiti in mora imeti dobro vpojno sposobnost za vlago. Po njem kokoši brskajo, izvajajo prašno kopel in se s tem zaposlijo. Moker, zbit nastil moramo redno odstranjevati. V hlevu montiramo grede, ki so zgoraj zaobljene, na katerih kokoši počivajo. Eni kokoši namenimo približno 15 cm dolžine gredi. Kokoši nesnice potrebujejo tudi gnezdo dimenzij 30 x 30 x 30 cm z mehkim nastiljem, npr. oblanci ali slamo. Postavljeno naj bo na mestu, kjer se bodo udobno počutile. Eno gnezdo zadostuje za približno sedem kokoši. Zagotoviti je treba tudi krmilnike in napajalnike. Takšen obrat za primarno pridelavo jajc mora biti vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali v skladu z veljavnimi pravilniki. Žiga svetuje, da jajca lahko hranimo tudi izven hladilnika, na pultu, stran od štedilnika in radiatorja, kjer bodo zdržala vsaj dva meseca. Hranjenje v hladilniku sicer podaljša obstojnost, vendar pogosto odpiranje in zapiranje hladilnika povzroči kondenz na jajcih, kar ni idealno. Jajčna lupina ima pore, skozi katere lahko prehaja vse, kar je na lupini, zato je pomembno, da lupina ostane čista. V skladu s predpisi so kokošja jajca (v nadaljnjem besedilu: jajca) v lupini, ki so namenjena za prehrano ljudi ali uporabo v živilski industriji. Jajca se ne smejo mešati z drugimi vrstami jajc. Industrijska jajca so jajca v lupini, vključno s počenimi in inkubiranimi jajci, ki niso namenjena za prehrano ljudi ali uporabo v živilski industriji. Malo pakiranje je predpakiranje, ki vsebuje največ 36 jajc. Jajca razreda "A" ne smejo biti pred ali po razvrščanju umita ali mehansko očiščena in vključena v postopke konzerviranja ali hlajena pod temperaturo +5 °C. Jajca razreda "A", ki ne izpolnjujejo pogojev minimalne kakovosti, se razvrstijo v jajca razreda "B". V tem primeru morajo biti ustrezno označena. "Nehlajena" oziroma "nekonzervirana jajca" so jajca, ki niso bila konzervirana in hlajena pod temperaturo +5 °C. Jajca se morajo označiti z neizbrisnimi vodoodpornimi barvili. Številke in črke posameznih kod so med seboj ločene s črtico. Poleg osnovnih označb morajo biti jajca ožigosana tudi z enim izmed datumov, sestavljenem iz črk in besed, katerim sledita dan in mesec. Minimalni rok trajanja se označi v času pakiranja in vključuje besedilo "uporabno najmanj do" in datum. Datum minimalnega roka trajanja za "A" razred je datum, do katerega se šteje, da jajce še izpolnjuje minimalne pogoje kakovosti pri njihovem pravilnem shranjevanju. Mala in velika pakiranja lahko vsebujejo tudi označbo datuma znesenja "zneseno:" in datum, če je ta datum naveden tudi na jajcih, ki jih ta pakiranja vsebujejo. Označba "ekstra" za jajca "A" razreda mora biti na traku ali etiketi natisnjena ali pritrjena na način, da ni na pakiranju zakrit noben podatek. Označba "ekstra" mora biti natisnjena v poševni pisavi v višini najmanj 1 cm. Če traku ali etikete ni mogoče odstraniti s pakiranja, se morajo pakiranja umakniti iz prodaje najpozneje sedmi dan po pakiranju ali deveti dan po znesenju. Velika pakiranja za transport in odpremo jajc, vključno z notranjo embalažo, se lahko ponovno uporabijo samo, če izpolnjujejo določene pogoje. Če pakirni center dostavlja jajca neposredno trgovini na drobno za prodajo jajc v razsutem stanju v majhnih količinah, je dovoljeno, da ta jajca niso pakirana v velikih pakiranjih. To velja samo za dnevne količine, manjše od 3600 jajc, namenjenih trgovini na drobno, oziroma manjše od 360 jajc na posameznega potrošnika. Označba načina reje kokoši nesnic na jajcu se lahko nadomesti s kodo iz tabele, ki označuje način reje kokoši nesnic, ter registrsko številko rejca. Če se jajca prodajajo v razsutem stanju, se označba načina reje kokoši nesnic lahko uporablja le v primeru, če je vsako jajce označeno pri proizvajalcu ali v pakirnem centru s pripadajočo označbo ali kodo. Jajca z označbo datuma znesenja se dostavijo pakirnemu centru v zapečatenih transportnih enotah, razen če je pakirni center hkrati tudi proizvajalec. Zapečatene transportne enote se odprejo v pakirnem centru pred razvrščanjem jajc. Vsa jajca iz posamezne transportne enote se razvrščajo in pakirajo brez prekinitve, če so žigosana z datumom znesenja na isti dan, kot so bila znesena. Če pakirne centre oskrbujejo proizvajalci, katerih jajca se ne označujejo z datumom znesenja, morajo biti ta jajca skladiščena in pakirana ločeno. Pakirni centri razvrstijo in pakirajo jajca najpozneje drugi delovni dan po tem, ko so jajca prevzeta v pakirni center. Jajca posebnega načina reje se dostavljajo pakirnim centrom v transportnih enotah, na katerih so navedene označbe. Ko se jajca iz talne, pašne in ekološke reje razvrščajo in pakirajo, mora pakirni center dan oziroma dneve razvrščanja, sortiranja, označevanja in pakiranja sporočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil en delovni dan vnaprej. Pakirana jajca se lahko prepakira v druga večja ali manjša pakiranja samo v pakirnih centrih. Mala pakiranja, v katerih so prepakirana jajca, morajo vsebovati ustrezne podatke. Pakirni center vloži vlogo za vpis v register pakirnih centrov pri Uradu Republike Slovenije za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil. Vlogi mora priložiti potrdilo organizacije za ugotavljanje skladnosti o izpolnjevanju pogojev. Pakirni centri morajo biti namenjeni samo za ravnanje z jajci in za njihovo shranjevanje. Imeti morajo ustrezno opremo za presvetljevanje, sortiranje in razvrščanje, ki omogoča, da je pregledana kakovost vsakega jajca posebej. Pri opremi za presvetljevanje mora biti zagotovljena stalna prisotnost delavca pakirnega centra. Če se uporablja avtomatska naprava za presvetljevanje, sortiranje in razvrščanje, mora oprema vključevati samostojno luč za presvetljevanje. Jajca razreda "A", razen jajc, označenih z oznako "ekstra", so lahko v prometu v majhnih pakiranjih, ki pripadajo različnim razredom glede na maso, če izpolnjujejo določene pogoje. Če se domneva, da serija jajc ne izpolnjuje pogojev iz pravilnika, inšpektorat prepove njihovo trženje oziroma uvoz. Pri nadzoru serije jajc "A" razreda so dopustna določena odstopanja od pogojev. Kontrolni trak mora biti bele barve z rdečim napisom. Če je bilo pred pregledom inšpektorja pakiranje zaprto, ga lahko inšpektor odpre in po pregledu nanj pritrdi kontrolni trak. V Evropski uniji je več kot 350 milijonov kokoši nesnic, ki vsako leto proizvedejo skoraj 6,7 milijona ton jajc. EU proizvajalce jajc podpira s tržnimi standardi in občasno z nekaterimi ukrepi za podporo trgu. Jajca so zajeta v skupni ureditvi kmetijskih trgov in zanja nikoli niso veljala vezana plačila ali proizvodne kvote. EU za jajca uporablja tržne standarde, ki jih je razvila za zagotavljanje nadaljnje visoke kakovosti proizvoda, zaščite potrošnikov in skladnosti standardov na trgu EU. Predpisi EU določajo podrobna pravila, ki se morajo upoštevati za trženje jajc v EU. Na splošno določajo: označevanje jajc in pakiranj za jajca; ocenjevanje jajc glede na kakovost in težo; delovanje pakirnih centrov; pakiranje, shranjevanje in prevoz jajc ter njihovo prodajo na drobno. Za jajca, uvožena iz tretjih držav, veljajo uvozne dajatve. V okviru mednarodnih in dvostranskih trgovinskih sporazumov EU upravlja sistem uvoznih kvot. Uvoz jajc za prehrano iz tretjih držav je dovoljen, vendar morajo biti izpolnjeni posebni pogoji v zvezi z zdravjem živali in varnostjo hrane. Pri konzumnih jajcih je treba upoštevati tudi pravila, povezana s tržnimi standardi. Jajca spadajo med proizvode, zajete v Uredbi (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi kmetijskih trgov. Tržni standardi so nadalje razviti v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2466 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2465, merila za prakse pri spremljanju trga pa so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1185. Evropska komisija na mesečnih srečanjih Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov predstavlja tržne razmere v sektorju jajc. EU spremlja trg jajc, da bi prepoznala nestabilnost na trgu, kmetom in predelovalcem zagotovila točne informacije o tržnih razmerah ter pomagala pri odločanju v zvezi z javno politiko. Vsaka država članica EU mora vsako sredo najpozneje do 12.00 (po srednjeevropskem času) Komisiji predložiti veleprodajno ceno za 100 kg jajc razreda A iz baterijske reje (povprečje velikih in srednje velikih jajc). Sporočajo se cene proizvodov v pakirnih centrih. Reja perutnine je ena izmed najpomembnejših panog živinoreje v Sloveniji, saj predstavlja visoko specializirano in tehnološko zahtevno dejavnost, organizirano predvsem kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Zaradi visoke stopnje organiziranosti in intenzivne prireje ima perutninska industrija ključno vlogo pri oskrbi domačega trga s perutninskim mesom in jajci, hkrati pa je močno usmerjena v izvoz. Leta 2023 je bilo v Sloveniji med živinorejskimi gospodarstvi največ takšnih, ki so redila perutnino. Redili so jo na 24.879 kmetijskih gospodarstvih, kar predstavlja skoraj polovico vseh kmetijskih gospodarstev. V primerjavi z letom 2020 se je njihovo število povečalo za 2.739, oziroma za 12 %. Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7 % (leta 2023 je bila 8 %). Po dostopnih statističnih podatkih je bilo ob koncu leta 2023 za 24 % več kokoši nesnic kot v enakem obdobju leta 2022. Vhlevljenih je bilo okoli 1,8 milijona nesnic. Po začasnih podatkih naj bi bilo leta 2023 znesenih 432 milijonov jajc, kar je za 2 odstotka več kot leta 2022 (413 milijonov jajc). Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Upoštevati je potrebno smernice HACCP oz. na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov, npr. število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oz. program obrata, priporoča se dvodelne iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil. V skladu z Uredbo 1169/2011/EU morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili.Prodaja in Trženje Jajc: Celovit Pregled
Trg jajc v Sloveniji in Evropski uniji je dinamičen in visoko reguliran, kar zagotavlja kakovost, varnost in sledljivost izdelkov. Potrošniki se vse bolj zavedajo pomena lokalno pridelanih jajc in posebnih načinov reje, kar odpira priložnosti za kmetije, ki se posvečajo trajnostni proizvodnji.Kmetije in Kakovost Jajc
Slovenske kmetije so pionirke pri inovativnih pristopih k prodaji jajc in vzpostavljanju zaupanja s kupci.Kmetija Acman: Trajnostna Reja in Vrhunska Kakovost
Kmetija Jenko: Inovativni Pristopi k Prodaji

Žiga Štrukelj: Mladi Kmet s Tradicijo in Zaupanjem

Reja Kokoši Nesnic in Kakovost Jajc
Način reje kokoši nesnic ima pomemben vpliv na kakovost jajc in izkušnjo potrošnikov.Vrste Reje Kokoši

Pogoji za Rejo Manjših Jat
Nasveti za Shranjevanje Jajc
Regulativni Okvir za Jajca
Prodaja jajc je v Evropski uniji in Sloveniji strogo regulirana, kar zagotavlja varnost in kakovost.Definicije in Razvrščanje Jajc
Označevanje in Pakiranje Jajc

Pakirni Centri in Proizvajalci
Nadzor in Spremljanje Kakovosti
Trg Jajc v Evropski Uniji in Sloveniji
Sektor jajc je pomemben del kmetijskega gospodarstva tako v EU kot v Sloveniji.Evropski Tržni Standardi in Podpora

Spremljanje Trga in Cene
Perutninska Industrija v Sloveniji

Varnost Živil in Obveznosti Nosilcev Dejavnosti
Zagotavljanje varnosti živil je ključnega pomena za vse, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo jajc.Zagotavljanje Varnosti Živil
Registracija Obratov in HACCP

