Kmetije, ki se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, pogosto ponujajo svoje pridelke neposredno potrošnikom. To omogoča, da kupci dobijo sveža jajca, pogosto še "topla", kot je to v navadi na Kmetiji Jenko, ki se nahaja v Potoku pri Komendi. Na tej kmetiji imajo trenutno jato okoli 350 kokoši nesnic, ki dnevno znesejo do 200 jajčk. Večina pridelanih jajc je prodanih še isti dan.
Inovativni pristopi k prodaji
Matjaž Jenko s Kmetije Jenko je izumil samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Ta inovacija se je porodila zaradi potrebe po zagotovitvi dostopnosti jajc, tudi ko doma ni nikogar. Avtomat omogoča kupcem, da si sami vzamejo želeno količino jajc in pustijo plačilo na pultu, kar izraža visoko stopnjo zaupanja med kmetijo in strankami.
Podobno prakso prodaje na zaupanje uporablja tudi mladi kmet Žiga Štrukelj iz Kosez. Ker ga pogosto ni doma, je ob hlevu uredil prostor, kjer so na voljo škatle z jajci. Stranke same vzamejo, kar potrebujejo, in pustijo denar. Žiga poudarja, da so ljudje izjemno pošteni in da mesečno morda manjka le kakšna škatla.
Prosta reja in kakovost jajc
Kokoši nesnice na Kmetiji Jenko so rejene v prosti reji, kar pomeni, da imajo med marcem in oktobrom dostop do paše, čez zimo pa so nastanjene v toplih in svetlih hlevih. Ograjene so s premično električno mrežo, ki zagotavlja, da imajo kokoši vedno dostop do sveže zelene površine. Na voljo imajo tudi ekološka kokošja jajca, za deset jajc pa je cena 3,00 €.
Žiga Štrukelj prav tako skrbi za dobro počutje svojih kokoši. Njegovih 150 kokoši, med katerimi so pasme kot so rjave lohmann, grahaste, črne, marogaste in bele leghorn, dnevno znese okoli 140 jajc. Kokoši so nezahtevne, potrebujejo le kakovostno krmo, vodo in redno čiščenje. Žiga jih krmi z domačo koruzo, tritikalo in kuhanim krompirjem, za tršo jajčno lupino pa dodaja mlete školjčne lupine. Pozimi podaljšuje dan kokošim, da dlje časa jedo in dobro nesejo. Trenutno načrtuje povečanje števila kokoši na 300-350, kar je dovoljeno za prodajo na domu, ne da bi bilo treba objekt vpisati v register.
Mladi kmet s tradicijo
21-letni Žiga Štrukelj, študent agronomije, nadaljuje kmetijsko tradicijo svoje družine v Kosezah, ki je nekoč bil kmetijsko razvit del Ljubljane. Kljub širjenju mesta in krčenju kmetijskih površin, njegova družina vztraja. Žiga je že v osnovni šoli skrbel za kokoši nesnice in prodajal njihova jajca, ponosen je na svoje kmetijsko poreklo.
Kmetija Pr’ Sitar, kjer Žiga kmetuje, ima bogato zgodovino, ki sega v 15. stoletje. Glavna dejavnost je bila vedno prireja mleka. Žiga je kot otrok že vedel, da bo kmet, starši pa ga pri tem podpirajo. Kljub temu, da kmetuje sredi mesta, se ne počuti prikrajšanega. Priznava, da je danes kmet potreben skoraj toliko znanja o promociji in prodaji kot o pridelavi. Sam je natisnil vizitke in jih raznosil po nabiralnikih ter postavil promocijski kozolec, kar je pritegnilo veliko novih kupcev, od katerih se jih 90 % vrača.
Zaupanje in pošteni kupci
Žiga je že v tednu dni po povečanju ponudbe spretno prodal vsa jajca, ki jih je naložil v svojega "legendarnega yuga" in jih prodajal na parkirišču pred živalskim vrtom.
Poudarja, da so ljudje danes ozaveščeni o pomenu domačih jajc, ki so bila nekoč deležna slabega glasu zaradi holesterola. Sedaj pa vemo, da jih lahko uživamo vsak dan, zato jih ljudje spet raje kupujejo neposredno pri kmetu.
Nasveti za shranjevanje jajc
Žiga svetuje, da jajca lahko hranimo tudi izven hladilnika, na pultu, stran od štedilnika in radiatorja, kjer bodo zdržala vsaj dva meseca. Hranjenje v hladilniku sicer podaljša obstojnost, vendar pogosto odpiranje in zapiranje hladilnika povzroči kondenz na jajcih, kar ni idealno. Jajčna lupina ima pore, skozi katere lahko prehaja vse, kar je na lupini, zato je pomembno, da lupina ostane čista.
Širitev dejavnosti na kmetiji
Žiga ima še veliko načrtov za svojo kmetijo. Poleg dokončanja študija agronomije in razvoja kmetije si želi napolniti tudi goveji hlev, saj meni, da mora vsaka kmetija imeti kravo z rogovi. Trenutno ima šest govedi, med katerimi sta dve molznici. Naučil se je molsti na roke, nedavno pa si je kupil tudi molzni stroj. Vesel je, da so se ljudje ponovno navadili prihajati po sveže kravje mleko, še posebej po njegovo "seneno" mleko, saj se je pridružil shemi kakovosti Seneno. Na dan namolze okoli 40 litrov mleka, ki ga prodaja okoliškim prebivalcem, nekaj pa ga porabi tudi sam.