V civilnem procesnem pravu je vprašanje dopustnosti in učinkov spremembe tožbe ključnega pomena za učinkovito sodno varstvo. Novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča (zlasti sklep II Ips 45/2022) prinaša pomembna pojasnila glede razlikovanja med objektivno spremembo tožbe in naknadnim sosporništvom, zlasti v kontekstu direktnih tožb zoper zavarovalnico.
Razlikovanje med procesnimi instituti
Pri spremembi tožbe so interesi tožnika in toženca pogosto v navzkrižju. Zakonodajalec je s pravili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uravnotežil položaj obeh strank, pri čemer je treba jasno ločevati med dvema ključnima institutoma:
- Objektivna sprememba tožbe (184. člen ZPP): Nanaša se na spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.
- Subjektivna sprememba tožbe in naknadno sosporništvo (187. in 191. člen ZPP): Nanaša se na spremembo pravdnih strank. Pri naknadnem nastanku sosporništva v postopek vstopi nov toženec, bodisi namesto bodisi poleg prejšnjega.
Pomen spremembe tožbe pri direktnih tožbah
Sodišče je izpostavilo, da pri direktni tožbi oškodovanca zoper zavarovalnico (965. člen Obligacijskega zakonika) pravno razmerje med oškodovancem in zavarovalnico temelji na zavarovalni pogodbi. Če tožnik med postopkom navede dodatno pravno podlago (npr. drugo zavarovalno pogodbo iste zavarovalnice, sklenjeno z drugim zavarovancem), ne pride do subjektivne spremembe tožbe, saj identiteta tožene stranke ostaja nespremenjena.
V takšnem primeru gre za naknadno objektivno kumulacijo zahtevkov. Ker gre za obliko objektivne spremembe tožbe, sodišče lahko nadomesti soglasje toženca, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Procesni in materialni učinki
Ključna razlika med navedenima institutoma se kaže v nastopu procesnih in materialnih učinkov:
| Institut | Učinek (npr. pretrganje zastaranja) |
|---|---|
| Naknadno sosporništvo | Fikcija, da se je pravda začela z vložitvijo prvotne tožbe. |
| Objektivna sprememba tožbe | Učinki nastopijo šele z dnem dejanske spremembe tožbe. |
To pomeni, da pri objektivni spremembi tožbe (dodatna podlaga/zahtevek) zastaranje zahtevka ni pretrgano že z vložitvijo prve tožbe, temveč šele z trenutkom, ko je tožnik spremembo tožbe vložil v postopek.
Peti in štirinajsti amandma: zahteve postopkovnega dolžnega postopka
Splošna pravila o tožbi in postopku
Civilni postopek se začne s tožbo, v kateri mora tožnik opredeliti dejstva, dokaze in tožbeni predlog. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, jo sodišče pozove na dopolnitev. Uspešna dopolnitev tožbe ohrani datum prvotne vložitve, vendar le, če gre za zahtevke z enako dejansko in pravno podlago.
Pomembno je poudariti, da sodišče pri tožbenem zahtevku ni vezano na navedeno pravno podlago. Tožnik mora podati dejstva, sodišče pa izvede dokazni postopek, da preveri utemeljenost zahtevka. V primerih, ko stranka zamudi rok za opravo procesnih dejanj, lahko zahteva vrnitev v prejšnje stanje, če obstaja opravičljiv vzrok.