Vnetje mehurja ali sečil je pojav, ki ga vsak doživi vsaj enkrat v življenju. Skoraj vsi poznamo občutek, ko nas, največkrat ponoči, zbudi nuja po uriniranju. Pekoč občutek nam nakaže, da se nam obeta dolga noč sedenja na školjki. Kadar se nam vnetje sečil pojavlja pogosteje, to lahko pomeni, da imamo močno načet imunski sistem ali da se vnetje ne zdravi celostno. Zato je priporočljivo ukrepati čim bolj celostno, kar pomeni, da odpravljamo hkrati vzroke in posledice ter na ta način ponovno vzpostavimo ravnovesje telesa in duha.
Vnetje sečil: Vzroki in naravna podpora
Vnetje mehurja običajno nastane zaradi okužbe z bakterijami. Prizadet je lahko katerikoli del sečil - ledvice, sečevod, sečnica ali mehur - a daleč največ vnetij se zgodi ravno v mehurju. Največ težav povzročijo bakterije, ki so sicer naravno prisotne v črevesju, kot je bakterija E. Coli, ki je najpogostejša povzročiteljica. Vnetje mehurja pogosteje prizadene ženske kot moške, saj imajo ženske veliko krajšo sečnico, kar omogoča lažji vdor mikroorganizmov.
Dehidracija in črevesna mikrobiota
Eden izmed pogostih vzrokov za vnetje sečil na fizičnem nivoju je dehidracija telesa. Kadar pijemo manj kot 2 do 2,5 litra vode dnevno, izčrpavamo sečila in omogočamo nemoteno zadrževanje patogenih bakterij na steni sečil, zaradi česar se te prekomerno razmnožijo in povzročijo vnetje. Tudi črevesje je tisto, kjer se vnetje mehurja v resnici začne, saj E. Coli, ki je naravno prisotna v črevesju, povzroča težave, ko se črevesna mikrobiota poruši. Uživanje probiotičnih bakterij je povezano z delovanjem črevesne flore in posledično zdravih sečil, saj zdrava črevesna flora, ki vsebuje optimalno število bakterij, prispeva k zdravju sečil. Blagodejen učinek uživanja probiotikov pa okrepimo s prebiotiki, neprebavljivimi ogljikovimi hidrati (vlakninami), ki ustvarijo optimalno okolje za rast in razvoj probiotičnih bakterij v črevesju.
Naravna pomoč iz narave
Naravna zdravila nam ob vnetju sečil veliko pomagajo, saj za razliko od sintetičnih antibiotikov ne ustvarjajo razvoja rezistentnih patogenih bakterij na antibiotike. V naravi najdemo številne rastline, ki podpirajo zdravje sečil:
- Brusnice: So izredno bogate s hranilnimi snovami, ki dokazano delujejo na mehur in sečila. Ščitijo celice in krepijo organizem, saj vsebujejo vitamine A, B1, B2, B3, C in K.
- Zlata rozga: Uporablja se kot podporno zdravljenje bakterijskih okužb sečil ali za preprečevanje ponavljajočih se okužb. Poleg protibakterijskega delovanja je pomembno tudi povečano izločanje urina, ki izpira bolezenske klice. Ima prednosti pred gornikom, saj ne draži želodca in čas zdravljenja ni omejen. Glavne učinkovine so flavonoidi in saponini.
- Vednozeleni gornik: Najbolj znana zdravilna rastlina za lajšanje okužb sečil je sicer vednozeleni gornik (»ursi čaj«). Je rastlina, podobna brusnici, in velikokrat raste skupaj z njo. Med seboj ju najbolje ločimo po listih, ki so v primeru gornika na spodnji strani brez rjavih peg. Uporabljamo zelene liste gornika, ki vsebujejo arbutin in metilarbutin (hidrokinonska glikozida) ter čreslovine, flavonoide, triterpene in iridoidne glikozide. Arbutin razpade šele v dovolj alkalnem urinu (pH >7) in sprosti hidrokinon, ki ima protimikrobno delovanje.
- Njivska preslica: Vsebuje približno 10 % mineralnih snovi, največ kremenčeve kisline (50-60 %), od tega 5-6 % vodotopnih silikatov. Znana je kot sredstvo za pospeševanje izločanja urina pri zdravljenju vnetnih obolenj sečnih izvodil in ledvičnega peska. Preslica deluje antioksidativno, protivnetno in spodbuja izločanje urina.
- Kamilica: S svojimi antimikrobnimi in protivnetnimi snovmi pripomore k zmanjšanju blagih težav z mehurjem.
- Ovsena slama: Blagodejno vpliva na sečila zaradi diuretičnega učinka.
- Pripravki D-manoze: Ta naravno prisoten enostaven sladkor v mnogih sadežih (tudi v brusnicah) ovira pritrjevanje bakterij na celice sluznice sečil.
- Lubenica: Po tradicionalni kitajski medicini ugodno vpliva na mehur, saj spodbuja uriniranje in tako pripomore k čiščenju bakterij iz sečil. Lahko celo umiri prve znake vnetja mehurja.
Kefir: Izvor, koristi in vsestranska uporaba
Kefir je edinstvena, fermentirana hrana, polna probiotikov in drugih zdravih hranil. Tako kot drugi fermentirani mlečni izdelki ima probiotični učinek, izboljšuje presnovo ter pomaga ohranjati in izboljševati zdravje črevesja, zlasti po jemanju antibiotikov.
Zgodovina in izvor kefirja
Za kraj izvora kefirja velja območje okoli gore Elbrus na severnem Kavkazu. Kefirske kulture so bile visoko cenjene in strogo varovane kot skrivnost gorskih prebivalcev. Beseda "kefir" je v ruskem jeziku prisotna vsaj od leta 1884, a je verjetno kavkaškega izvora. Nekateri viri jo povezujejo s turško besedo "köpür", kar pomeni "pena", ali perzijsko besedo "kef", ki prav tako označuje peno ali mehurčke.
Legenda pravi, da je tamkajšnjim prebivalcem kefirjeva zrna izročil božji poslanec Mohamed, zato jim včasih rečejo tudi »prerokova zrnca«. Več stoletij so jih ljudje ljubosumno čuvali, saj so verjeli, da bodo izgubila svojo »čudežno« moč, če jih bodo delili s svetom. Kefirjeva zrnca so v teh krajih bila del družinskega bogastva, ki so se predajala iz generacije v generacijo. Marco Polo je kefir omenil v svojih rokopisih. Kefir so sprva pridobivali v usnjenih vrečah ali hrastovih sodih iz kozjega, kravjega ali ovčjega mleka, kjer so se zrnca neprestano fermentirala.
Širšemu svetu je kefir postal znan šele v 19. stoletju, ko so ga ruski zdravniki začeli uporabljati za zdravljenje tuberkuloze ter prebavnih in želodčnih bolezni. Množična proizvodnja kefirja se je v Rusiji začela v začetku 20. stoletja in kasneje v sovjetskih časih, ko je bil kefir zelo razširjen in ga je užival ves narod.
Zdravilne lastnosti in koristi kefirja
Kefir je bogat s številnimi vitamini (A, B1, B2, B3, B6, B7, B9, B12, E, beta karoten) in minerali (baker, cink, fluor, fosfor, kalcij, kalij, magnezij, natrij, železo). Je dober vir beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Dodatno vrednost kefirju dajejo probiotične kulture, imenovane tudi »prijazne bakterije«, ki ugodno učinkujejo na sestavo in lastnosti mikroflore v našem črevesju, s tem pa krepijo naš imunski sistem.
Raziskave so pokazale, da redno uživanje mlečnega kefirja ima številne pozitivne učinke na zdravje: izboljšuje prebavo, znižuje krvni tlak in holesterol, pomaga uravnavati sladkor v krvi, zavira nastanek rakavih celic, krepi imunski sistem ter pomaga ublažiti astmo in alergije. Sprva nas lahko presenetita močan okus in aromatičen vonj, vendar se z rednim uživanjem nanj navadimo, še posebej, ko opazimo pozitivne učinke na prebavo in počutje.
Priprava domačega mlečnega kefirja
Domači kefir je preprosto pripraviti. Potrebujete le kefirjeva zrnca in mleko.
Sestavine in postopek
- Sestavine:
- Za lešnik veliko kefirjevo gobico
- 2 dcl mleka (za hitrejše aktiviranje gobic uporabite toplo mleko (do 37°C), ne direktno iz hladilnika; mleko ne sme biti vroče, da ne uničite gobice)
- Postopek priprave:
- Kefirjevo gobico dajte v kozarec in jo napolnite z 2 dcl mleka.
- Kozarec pokrijte, vendar ne neprodušno (npr. s krpico), da lahko plini, ki nastajajo med fermentacijo, uhajajo.
- Kozarec hranite na sobni temperaturi in stran od direktnega sonca.
- Počakajte 24 ur, da se kefir naredi. Višja je temperatura v prostoru, hitreje je pripravljen. Vmes ga lahko premešate s plastično žličko.
- S pomočjo plastičnega cedila kefir precedite, gobico dajte v čist kozarec, prelijte z novim mlekom in postopek ponavljajte.
Fermentacija in shranjevanje
Kefirjeva zrnca so simbionska kolonija bakterij in kvasovk, ki se opazno množijo, zato je treba del odvzeti. Odvečna zrnca lahko podarite naprej, saj se po izročilu ne prodajajo, pač pa podarjajo z željo po dobrem zdravju. Zrna so občutljiva na zunanje dejavnike, zato je idealna temperatura za nastanek kefirja od 18 do 20 °C. Če je v vašem domu temperatura višja od 22 °C, se bo čas fermentacije skrajšal; pri nižjih temperaturah pa se lahko podaljša na 48 ur. Za shranjevanje je primerna steklena, plastična, keramična, glinena ali lesena posoda, ne pa kovinska. Če kefirjevih zrn dlje časa ne boste uporabljali, jih lahko tudi zamrznete skupaj z mlekom ali vodo.
Okus kefirja je odvisen od vrste mleka, temperature in dolžine fermentacije. Če ste naredili več kefirja, kot ga lahko porabite v istem dnevu, ga shranite v neprodušno zaprte posodice. Hranite ga lahko več dni ali tednov, vendar se bo z daljšim časom zmanjševala zdravilna učinkovitost in povečala kislost. »Končni izdelek mora biti bele do rahlo rumene barve, se rahlo peniti (zaradi vsebnosti ogljikovega dioksida) in imeti primerno gostoto ter pH vrednost med 4,4 in 4,6,« so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kefir iz rastlinskih "mlek"
Kefir lahko pripravite tudi iz kokosovega, ovsenega, mandljevega ali riževega mleka po istem postopku kot mlečni kefir živalskega izvora. Ker pa se bakterije hranijo izključno z laktozo, ki je v teh "mlekih" ni, morate gobico z bakterijami vsakih par dni nahraniti tako, da jo za 24 ur potopite v navadno mleko (živalskega izvora).
Kako pripraviti odličen kefir za zdravo prebavo
Kremni kefir in sirotka
Kremni kefir je zakon! Lahko ga uporabimo kot osnovo za omake, pomake, prelive, namaze in podobno, saj z njim lahko nadomestimo kislo smetano, grški jogurt in še kaj. Začinimo ga lahko z različnimi zelišči, začimbami, pripravimo kot česnovo ali hrenovo omako, kot namaz na črnem kruhu ali v smutiju. Njegov okus je popolnoma drugačen od kefirja, ki ga pijemo - nima tiste kislosti, ampak je po okusu podoben bolj smetani ali grškemu jogurtu, odvisno od časa "sedenja" na cedilu.
Priprava kremnega kefirja je zelo preprosta: plastično cedilo prekrijemo z gazo in ga postavimo na ustrezno veliko posodo (ne kovinsko). Namesto gaze in cedila lahko uporabite tudi filter za kavo. Kefir vlijemo v cedilo oz. filter za kavo, pokrijemo s krožnikom in vse skupaj postavimo v hladilnik za 3-5 ur. Posoda bo ujela sirotko oz. tekoči del kefirja, na cedilu pa bo ostal čudoviti kremasti kefir. Dalj časa bomo kefir cedili, bolj bo kremasti; če ga bomo cedili več kot 12 ur, bo ostal bolj sirnemu namazu podoben kefir. Sirotke nikar ne zavržemo, saj vsebuje ogromno zdravih sestavin. Kremni kefir lahko shranite v neprodušno zaprti posodi do enega meseca.
Vsestranska uporaba kefirja v kuhinji
Kefir lahko skoraj vedno uporabimo v receptih, kjer potrebujemo jogurt ali mleko. Največkrat ga uživamo kot napitek, pogosto na tešče. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo toplih in hladnih juh, solatnih prelivov, sladoleda, tort, kruha, palačink in smoothijev.
Solatni preliv iz kefirja
Kefir lahko uporabite tudi za pripravo prelivov, s katerim boste obogatili solate ali pa ga dodali kot omako mesnim jedem. Za pripravo potrebujete:
- 150 ml kefirja
- 2 limeti (sok)
- 1 česnov strok
- 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja
- ščepec sladkorja
- nekaj vejic kopra
- nekaj listov mete
Postopek priprave: V nerjaveči posodi zmešajte kefir, sok dveh limet, olivno olje in ščepec sladkorja. Česnov strok olupite in strete ali ga na drobno nasekljajte. Nasekljajte tudi koper in meto. Vse skupaj vmešajte v preliv.
Melonin smoothie s kefirjem
Če se ne morete navaditi na okus kefirja, ga lahko »zamaskirate« v smoothijih. Ta okusen melonin smoothie bo poskrbel za dobro hidratacijo in vam priskrbel vse koristne snovi, ki jih ponuja kefir. Najbolje je, če si ga privoščite za zajtrk, lahko pa ga spijete tudi za večerjo. Za pripravo potrebujete:
- 250 ml kefirja
- skodelico melone (olupljene, očiščene in narezane na koščke)
- žličko medu
- majhen ščepec morske soli
Postopek priprave: V blender dajte kefir, koščke melone, med in sol. Zaprite in mešajte približno 20-30 sekund oziroma tako dolgo, da dobite gost napitek. Smoothie poskusite in po želji dodajte še malo medu. Za pravo osvežitev lahko v blender med pripravo smoothija dodate tudi pol skodelice ledu.
Vodni kefir: Alternativa za osvežitev
Vodni kefir je fermentirana brezalkoholna pijača, ki nastane iz sladkane vodne osnove, fermentacijo pa izvajajo vodne granule, ki vsebujejo dobre bakterije in kvasovke. Nastaja skozi dvostopenjski proces fermentacije na sobni temperaturi.
V primarni fermentaciji se vodnim granulam doda sladkana voda, ki skupaj sproži proces fermentacije in nastanek mlečnokislinskih bakterij ter kultur, naravno prisotnih v črevesju. V sekundarni fermentaciji se tekočini dodajo razni okusi, kar se pusti še nekaj časa na sobni temperaturi, dokler ni ravnotežje okusa in nivoja fermentacije optimalno, nato se ohladi in je pripravljen za stekleničenje.
Vodni kefir je precej nežnega okusa. Če bi radi pripravljali koktajle, mu je v primeru mešanja z močnejšimi žganimi pijačami pogosto treba dodati razne sirupe. Če v sekundarni fermentaciji uporabimo bolj sadne okuse, se zraven dobro podajo rum in sadne žgane pijače, pri zeliščnih notah pa denimo džin.
