Bruhanje pri naših kosmatih prijateljih je lahko zaskrbljujoča izkušnja, še posebej, ko pes bruha po obroku. Ko pes bruha ali trpi zaradi zaprtja po zaužitju kosti, se nam utrnejo vprašanja: Zakaj to počne? Je to znak resnejšega problema? Kako mu lahko pomagamo? Grozno je videti svojega psa, ki trpi zaradi bruhanja ali prebavnih težav. Toda s pravilnim razumevanjem, preventivo in pravilno skrbjo lahko poskrbite, da se temu kolikor se le da izognete.
Splošni vzroki za bruhanje pri psih
Bruhanje je naravni obrambni mehanizem telesa, ki pomaga odstraniti toksine in tujke iz prebavnega sistema. Pri psih se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, od prehodnih težav do resnejših zdravstvenih težav. Tukaj bomo raziskali nekatere fiziološke, prehranske in okoljske vzroke, ki lahko privedejo do bruhanja pri psih.
Prehodne prebavne težave
Najpogostejši vzrok za bruhanje pri psih so prehodne prebavne težave, ki jih lahko povzročijo prenajedanje, zaužitje tujih predmetov ali nepravilna hrana. Psi lahko trpijo tudi zaradi okužb, ki vključujejo želodčne viroze ali bakterijske okužbe prebavnega trakta. Slabosti in okužbe lahko povzročijo bruhanje in so običajno povezane s simptomi, kot so driska, dehidracija in zmanjšan apetit.
Prehranske in okoljske motnje
- Alergije na hrano: Alergije na hrano so lahko vzrok za ponavljajoče se bruhanje. Psi se lahko odzovejo na določene sestavine v hrani, kar sproži alergijsko reakcijo.
- Zastrupitev: Zaužitje strupenih snovi, kot so rastline, kemikalije ali hrana, ki je za pse strupena, lahko povzroči hudo bruhanje. Hitro ukrepanje je ključnega pomena, če sumite na zastrupitev.
- Gastroenteritis: To je vnetje želodčne sluznice in črevesja, ki ga lahko povzročijo različni dejavniki, vključno s prehranskimi intolerancami, stresom ali bakterijskimi okužbami.
- Bolezen: Resnejše zdravstvene težave, kot so ledvična bolezen, jetrna bolezen ali diabetes, lahko povzročijo tudi bruhanje kot simptom.
- Stres: Nekateri psi lahko bruhajo kot odziv na stresne situacije, kot so spremembe v okolju, potovanje z avtomobilom ali obisk pri veterinarju.
Bruhanje ob določenem času
Za mnoge lastnike psov je lahko zelo zaskrbljujoče, ko njihov ljubljenček začne bruhati ob določenem času ali v rednih intervalih. Ta vzorec bruhanja lahko predstavlja poseben izziv. Eden od najpogostejših razlogov za bruhanje ob enakem času so prehranski razlogi oziroma način hranjenja, morda psu ne ustreza običajen čas hranjenja ali pa so vzrok prevelike količine hrane po obroku. Prebavne težave, kot preobčutljiv želodec in črevesje, so lahko vzrok za bruhanje na spremembe v prehrani ali okolju. Nekatera zdravila lahko povzročijo draženje želodca in sprožijo bruhanje, prav tako hormonske motnje, kot je hiperaktivnost ščitnice, kar pa diagostira veterinar.
Včasih se pri psih lahko pojavi bruhanje zaradi nabiranja kisline v želodcu, zlasti pred obrokom zjutraj ali zvečer. To se običajno zgodi, ko pes zbudi svoj prebavni sistem in sprosti želodčno kislino, preden dobi svoj prvi obrok. Bruhanje v teh situacijah je posledica prekomernega nabiranja kisline v želodcu. To je lahko naravni način telesa, kako se znebiti neželenih snovi. Psi, ki imajo dolgo obdobje med obroki, kot so tisti, ki dobijo hrano le enkrat na dan, imajo večjo verjetnost za nabiranje kisline v želodcu. V nekaterih primerih lahko pes poje preveč, kar lahko povzroči bruhanje zaradi prenasičenosti želodca s hrano.
Če vaš pes občasno bruha zaradi nabiranja kisline v želodcu, je dovolj, da spremenite način hranjenja, na primer, da mu dajete majhen prigrizek pred spanjem ali zjutraj pred obrokom, še bolje več manjših obrokov.
Nevarnosti kosti za prebavni sistem psa
Dajanje kosti psom je še ostanek nekdanjega prepričanja, da psi pač jedo kosti in da je to zanje dobro. V resnici pa kosti za psa niso primerne, niti za mladiča niti za odraslega psa. Ko pes kost zgrize, se ta razdrobi v manjše delce, ki lahko poškodujejo sluznico v ustni votlini, se zapičijo v dlesni, v žrelo, požiralnik ali kamor koli v prebavnem traktu.
Kosti se namreč v želodcu ne prebavijo in preveliki, nezgrizeni deli lahko povzročijo zaprtje prebavne poti - t. i. obstrukcijo. To pa je lahko za psa tudi smrtno nevarno, saj hrana ne more mimo, pes bruha, želodec se ne prazni, zato se lahko močno napihne. Pritisk kosti na črevesno sluznico lahko to poškoduje, predre ali povzroči njeno odmrtje. Tako zagozdeno kost je treba takoj operativno odstraniti.
Črevo sestavlja tanko in debelo črevo. Tanko črevo ima veliko večjo površino in je tudi daljše kot debelo črevo. Njegova naloga je, da vso zaužito hrano razgradi do takšne mere, da jo lahko telo vsrka. Pri tem je zelo pomembna peristaltika, ki je ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil. Težave se lahko pojavijo pri razgrajevanju kosti.
Če si predstavljamo ostre dele kosti, ki se zarezujejo v črevesno sluznico, vidimo, da lahko hitro pride do perforacije črevesne stene. Ostri deli prebodejo črevesno steno, lahko se znajdejo celo v trebušni votlini, zraven lahko gredo tudi prebavni sokovi in bakterije, česar posledica je lahko hudo vnetje trebušne votline oziroma peritonitis (vnetje potrebušnice). Lahko se zgodi tudi, da se kost enostavno ustavi v črevesju, zaradi česar lahko del črevesne sluznice/stene odmre. V tem primeru je mogoče samo kirurško zdravljenje: tujek je potrebno odstraniti, če je prizadet črevesni del odmrl, je potrebno rekonstruirati črevo. Zdravi del črevesja se spoji z zdravim delom črevesja, nato se zašijeta skupaj.
Kosti pogosto povzročajo tudi prebavne motnje v obliki bruhanja, driske (tudi krvave) ali zaprtja. Še posebej nevarne so piščančje kosti, ki so ostre in se rade zapičijo v tkivo.
Kaj pa goveje kosti?
Če želite psa vseeno kdaj pa kdaj pocrkljati s kostjo, je najbolj primerna goveja kost za juho, ki je v sredini votla. To je del goveje stegnenice, ki je zelo debela in je pes ne more pregrizniti. Če pa mu na njej pustite malo mesa in v sredini kostni mozeg, se bo pes dolgo časa zamotil z njo in jo z užitkom glodal.
Simptomi prebavnih motenj
Bruhanje in driska se pri naših ljubljenčkih pojavljata razmeroma pogosto. Kažeta se kot blagi težavi ali kot resno stanje, pri katerem je žival močno splošno prizadeta. O bruhanju govorimo, kadar gre za refleksno, aktivno vračanje želodčne vsebine skozi usta. Driska nastopi, kadar je prizadeta normalna funkcija črevesja; to pomeni, da je moteno vsrkavanje hranilnih snovi in tekočine ali/in povečano izločanje tekočine v prebavno cev.
Lastnik pred bruhanjem ponavadi opazi prekomerno izločanje sline, ki nastopi zaradi občutka slabosti. Kako vemo, da je našemu psu slabo?
- Regurgitacija
- Izogibanje hrani
- Apatičnost
- Šibkost
- Prekomerno slinjenje
- Grizenje ali lizanje
- Nemirnost
- Pospešeno ali plitko dihanje
- Poseganje po travi
- Izmikanje
- Oblizovanje
Drisko navadno spremlja poleg slabšega razpoloženja še brbotanje po trebuščku, nemir in nehotno puščanje večjih ali manjših količin vodenega, redkejšega, sluzastega ali s krvjo obarvanega blata. Običajno se živalim tako mudi na stranišče, da opravijo svojo potrebo v stanovanju. Črno blato je znak resnih obolenj prebavil.
Resnost bruhanja: Kdaj poiskati veterinarsko pomoč
Bruhanje je lahko za pse povsem naravna reakcija, ki jim pomaga odstraniti dražljaje iz prebavnega sistema. Vendar pa obstajajo situacije, ko lahko bruhanje postane resno in zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč. Kako določiti resnost situacije, ko pes poskuša bruhati, vendar ne more, ali ko bruhanje traja dlje časa?
- Pogostost: Če pes poskuša bruhati več kot enkrat ali bruha več kot 24 ur, je to lahko znak resnejših prebavnih težav, kot so tujki v prebavilih ali gastroenteritis. V takih primerih je nujno obiskati veterinarja.
- Dehidracija: Če bruhanje traja dlje časa, lahko pes izgubi veliko tekočine in postane dehidriran. Opozorilni znaki dehidracije vključujejo suhe dlesni, povečano žejo, slinjenje in neelastičnost kože. Mladiči in starejši psi so lahko bolj občutljivi na izgubo tekočine.
- Krvavitev: Če opazite kri v bruhanju ali v blatu vašega psa, je to resen znak in zahteva nujno veterinarsko pomoč. Krvavitve so lahko posledica različnih vzrokov, vključno s poškodbami, krvavitvami v prebavilih ali želodčnimi razjedami.
- Hude bolečine ali neobičajno vedenje: Če pes kaže znake hude bolečine, kot so stokanje, oteženo dihanje ali neobičajno vedenje, je to zaskrbljujoč znak, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pozornost.
- Tujki v prebavilih: Če obstaja sum, da je pes zaužil tujke, kot so igrače, kamenčki ali kosti, je nujno, da obiščete veterinarja. Tujki se lahko zataknejo v prebavilih ali požiralniku in povzročijo resne težave.
- Spremljajoči simptomi: Če bruhanje spremljajo drugi simptomi, kot so driska, huda utrujenost, izguba apetita ali izguba telesne teže, je to lahko znak resnejše bolezni.
V primeru, da opazite katerega od zgoraj navedenih znakov ali če ste zaskrbljeni glede bruhanja vašega psa, je najbolje, da se takoj posvetujete z veterinarjem.
Nega psa po bruhanju
Po bruhanju je pomembno zagotoviti ustrezno oskrbo, da se pes čim prej okreva.
- Hidracija: Pes naj ima vedno na voljo svežo vodo. Zelo praktične so tudi ledene kocke; ponudite mu jo, naj jo nekajkrat poliže. Na tak način ga boste ustrezno hidratirali, količina zaužite vode pa ne bo prevelika.
- Počitek: Omogočite psu mirno mesto za počitek.
- Hranjenje: Počakajte nekaj ur (2-24 ur, odvisno od resnosti) po zadnjem bruhanju, preden ponudite hrano. Ko je čas za obrok, ponudite majhen obrok, ki je lahko prebavljiv. Uporabite že komercialno pripravljene diete, ali pa sami pripravite dieto, sestavljeno iz do sluzi razkuhanega riža, kuhanega belega piščančjega mesa ali ribe, nemastne skute.
- Izogibanje stresu: Poskusite zmanjšati stresne dejavnike v okolju, to lahko vključuje tudi spremembe v rutini.
- Spremljanje počutja: Bodite pozorni na splošno počutje psa in morebitno ponovitev simptomov.
- Veterinarski obisk: Če bruhanje traja več kot 24 ur, se ponavlja ali se pojavijo drugi zaskrbljujoči simptomi, se posvetujte z veterinarjem. Sledite navodilom veterinarja.
Preventiva in kurativa
Preventivni ukrepi
Preventiva je ključna za zmanjšanje tveganja za bruhanje ter druge prebavne težave. Veliko pa lahko naredimo tudi sami:
- Kakovostna hrana: Izberite kakovostno hrano, ki ustreza prehranskim potrebam vašega psa glede na starost, velikost in aktivnost. Naturavetal pasja hrana je brez sintetičnih dodatkov in polnil, zato je možnost za intoleranco in bruhanje psa zaradi prehrane ničelna.
- Redni obroki: Hranite psa v rednih intervalih čez dan. Razdelite obrok na več manjših obrokov (optimalno je 2-3x na dan), da preprečite prenasičenost želodca in nabiranje kisline.
- Počitek po jedi: Po hranjenju psa pustite počivati. Težka vadba takoj po obroku lahko povzroči preobremenitev in potencialno bruhanje.
- Počasno hranjenje: Uporabite posodo za počasno hranjenje ali druge metode za preprečevanje hitrega požiranja hrane pri psih, ki jedo prehitro.
- Varno okolje: Poskrbite, da pes nima dostopa do tujih predmetov (kot so igrače, kamenčki, kosti), ki bi jih lahko pojedel, in zagotovite, da je okolje varno. Pazite, da pes ne pride v stik s strupenimi snovmi (rastline, kemikalije, strupene živali). Naučite psa osnovnih ukazov, kot sta “pusti”, da ga lahko nadzirate.
- Redno razglistenje: Notranji zajedavci so velikokrat vzrok želodčnih in črevesnih motenj. Razglistenje psa je priporočeno narediti 4x na leto. Pomagate si lahko z naravnim izdelkom Canis Extra Vermprevet in Canis Extra Vermcurat.
Varnost psov za otroke | Dobrodelna organizacija Woodgreen Pets
Možnosti zdravljenja
Zdravljenje bruhanja pri psih zahteva individualni pristop, odvisno od vzroka in resnosti težave. Pomembno je, da ne prezrete ponavljajočega bruhanja ali drugih zaskrbljujočih simptomov, saj to lahko kaže na resnejše zdravstvene težave.
- Dietna prehrana: V kolikor je bruhanje posledica prehranskih težav ali prenajedanja, lahko preprosta dieta pomaga.
- Hidracija: Pomembno je, da vaš pes ostane dobro hidriran. V primeru hude dehidracije lahko veterinar predpiše tudi infuzijo.
- Zdravila: Veterinar lahko predpiše zdravila, ki pomagajo pri lajšanju prebavnih težav, preprečujejo bruhanje (antiemetiki) in zmanjšujejo kislost v želodcu.
- Prehranski dodatki: V nekaterih primerih lahko dodatki, kot so probiotiki (npr. Petflora, Apipet Gastro), pomagajo pri vzpostavljanju ravnovesja v prebavilih in preprečujejo bruhanje. Probiotik za pse je smiselno dodajati k hrani vsaj en teden po bruhanju. Mineralno šotno blato, bogato z minerali, lahko pozitivno vpliva na prebavo.
- Kirurški poseg: Če je vzrok bruhanja povezan s tujki v prebavilih (kot so kosti), želodčnimi razjedami ali drugimi resnejšimi težavami, lahko veterinar predlaga kirurški poseg za odstranitev tujka ali zdravljenje poškodb.
- Zmanjšanje stresa: Če je bruhanje povezano s stresom, poskusite zmanjšati stresne dejavnike v okolju.
- Redni veterinarski pregledi: Redni letni pregledi so pomembni za ohranjanje zdravja psa. Veterinar lahko odkrije morebitne težave že v zgodnji fazi.
Oblike bruhanja pri psih
Bruhanje pri psih lahko pride v različnih oblikah in ima različne vzroke. Vsako bruhanje je treba upoštevati in spremljati, saj lahko služi kot indikator za zdravstvene težave psa.
- Občasno bruhanje: To je enkratno ali občasno bruhanje, ki je običajno posledica prenajedanja ali stresa. Občasno bruhanje navadno ni resno, vendar je pomembno, da se vedenje opazuje. Če pes bruha občasno brez drugih posledic, ni vzroka za preplah.
- Kronično bruhanje: Kronično bruhanje je ponavljajoče in se lahko pojavlja dlje časa. Vzroki lahko vključujejo alergije na hrano, prebavne težave, kronične bolezni, tumorje ali druge resne zdravstvene težave.
- Bruhanje po prenajedanju: Ko pes bruha takoj po zaužitju hrane, je to lahko posledica prehitrega požiranja ali prevelike količine hrane.
- Regurgitacija: Bljuvanje je spontan povraten tok hrane, še preden ta doseže želodec. Hrana, ki jo pes izbljuva, je enaka kot jo je pojedel, brez sluzi, saj še do razkroja ni prišlo. To je običajno manj resna stvar kot bruhanje, vendar je pri pogostem pojavu priporočljiv pregled pri strokovnjaku.
- Krvavo bruhanje: Če je bruhanje krvavo ali vsebuje sledi krvi, je to znak, da obstaja nekaj resnega, kot so razjede v prebavilih, notranje krvavitve ali druge bolezni. To zahteva takojšnjo veterinarsko oskrbo.
- Bela pena: Bela pena v bruhanju lahko kaže na preveč kisline v želodcu, draženje prebavil ali kašljanje zaradi okužbe zgornjega dihalnega trakta. Lahko je tudi posledica napihnjenosti, pankreatitisa ali bolezni ledvic.
- Rumeno-zeleno bruhanje: Rumeno ali zeleno bruhanje kaže na prisotnost žolča, ki sodeluje pri prebavi maščob. Psi bruhajo žolč ponoči ali zgodaj zjutraj, bruhanje pa je povezano z dlje časa praznim želodcem ali vnetjem želodčne sluznice. Zeleno bruhanje lahko kaže tudi na uživanje rastlinskih materialov, pankreatitis, bolezni jeter ali celo zastrupitev.
- Sluznato bruhanje: Sluznato bruhanje lahko kaže na vnetje v prebavnem traktu ali druge prebavne težave.
- Bruhanje slino/mukus: V večini primerov to ni razlog za skrb, če je slina bele barve. Če je obarvana rumeno, pomeni, da je pes izbruhal tudi nekaj žolča, kar je lahko povezano z vnetjem. Bruhanje slino po pitju vode je pogosto pri mladičkih, takšnim psom je potrebno omejiti količino vode in jo ponuditi večkrat na dan v manjših količinah.
Priprava na obisk veterinarja
Veterinarski obisk je ključen, ko se vaš pes sooča z bruhanjem, še posebej, če je bruhanje ponavljajoče ali če se pojavijo drugi zaskrbljujoči simptomi. Tu je nekaj nasvetov, kako se pripraviti na obisk veterinarja in kaj pričakovati med pregledom:
Kaj povedati veterinarju?
Čim več informacij posredujete, tem lažja bo diagnoza.
- Ključne informacije: Zapišite, kdaj se je bruhanje prvič začelo, kako pogosto se ponavlja, kakšno je bilo videti bruhanje (barva, vonj, vsebina, npr. prisotnost kosti) in ali so se pojavili drugi simptomi, kot so driska, letargija, izguba apetita ali zaprtje.
- Opišite okoliščine: Poskusite se spomniti, ali je vaš pes imel dostop do morebitnih strupenih snovi, tujih predmetov (kot so kosti) ali hrane, ki bi mu lahko povzročila težave.
- Prinesite vzorce: Če je mogoče, prinesite vzorce bruhanja ali blata (ali vsaj posnamite sliko), da lahko veterinar opravi ustrezne teste in analize.
Kaj lahko pričakujete pri veterinarju?
Veterinar bo opravil fizični pregled psa (izmeril bo temperaturo, preveril srčni utrip, dihanje, sluznice, napetost trebuščka, oči, ušesa). Po vsej verjetnosti bo opravil tudi laboratorijske teste (pregled krvi, po potrebi tudi blata in urina). Po potrebi se opravijo tudi druge zahtevnejše preiskave:
- rentgensko slikanje s kontrastnimi sredstvi in brez njih,
- ultrazvočna preiskava,
- endoskopija (pri kateri uvedemo sondo - kamero v želodec ali črevo in s pomočjo posebnih prijemalk vzamemo vzorec tkiva za preiskavo ali odstranimo tujek).
Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje bosta pomagala vašemu psu ohraniti dobro zdravje in počutje.