Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi in spremembe v plačnem sistemu javnega sektorja

Ta članek podrobno pojasnjuje določila in spremembe, ki izhajajo iz Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), s poudarkom na prevedbi delovnih mest, napredovanjih in drugih pomembnih vprašanjih. Informacije so bile pripravljene na podlagi vprašanj, zastavljenih v on-line klepetalnici med 17. in 23. decembrom 2024, in strokovnih odgovorov Martine Jug ter mag. Katje Knez.

Pravna podlaga in obseg veljavnosti

Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in njenega aneksa, zlasti Priloge 5, ki se nanaša na kriterije za uvrščanje vodstvenih delovnih mest, je bila sprejeta na 88. seji Odbora za razlago dne 9. januarja.

Ta aneks se sklepa zaradi sprememb uvrstitev delovnih mest in nazivov ter določitve višine regresa za prehrano med delom. Na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) in 7. točke I. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, sta aneks podpisali Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja.

Aneks se uporablja za delodajalce in zaposlene javne uslužbence, za katere velja Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Za delodajalce in zaposlene, za katere ZSTSPJS ne velja, a izvajajo dejavnost v okviru mreže javne zdravstvene službe ali socialnovarstvene dejavnosti, se določbe ZSTSPJS smiselno uporabljajo kot obvezni minimalni standardi, ki urejajo napredovanje v plačne razrede, delovno uspešnost in položajni dodatek, Kolektivno pogodbo za javni sektor ter ta aneks.

Za delodajalce, ki opravljajo zdraviliško zdravstveno dejavnost, se kot obvezni minimalni standard upoštevajo določena delovna mesta, kot so na primer: BOLNIČAR NEGOVALEC, SREDNJA MEDICINSKA SESTRA (v negovalni enoti, s specialnimi znanji, v specialistični ambulanti), DIPL. MEDICINSKA SESTRA (v negovalni enoti, s specialnimi znanji, v specialistični ambulanti), STREŽNICA V ZDRAVSTVU, FIZIOTERAPEVT I, DELOVNI TERAPEVT I in ZDR. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC V.

Sistematizacija delovnih mest in normativi

Pri sistemizaciji delovnih mest je nujno izhajati iz veljavnih normativov in standardov, ki jih določajo pristojni organi, na primer Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), katerih novi normativi še niso sprejeti.

V sistemizacijo delovnih mest je treba vključiti tako imenovana stopnjevana delovna mesta, kot so na primer ČISTILKA II in III. Pri izbiri med podobnimi delovnimi mesti, kot sta SISTEMSKI ADMINISTRATOR in SISTEMSKI INŽENIR, je ključno upoštevati dejanske naloge in pogoje, čeprav je težko jasno razločiti razlike med njimi. Delodajalci se pogosto odločijo za bolje plačana delovna mesta.

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, vsebuje vsa določena delovna mesta in nazive. Delovna mesta in plačni razredi se v akte o sistemizaciji povzamejo iz teh aktov. Izjemoma se lahko določi delovno mesto, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, če ga kolektivna pogodba, ki velja za uporabnika proračuna, ne vsebuje in ga delodajalec nujno potrebuje. V tem primeru se upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

Definicije pojmov v javnem sektorju

• Uporabniki proračuna so državni organi, lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
• Javni uslužbenec je zaposleni, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.
• Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem.
• Zahtevnost funkcije, delovnega mesta in naziva je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici.
• Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi v posamezni dejavnosti.
• Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema funkcionar ali javni uslužbenec na posamezni funkciji, delovnem mestu ali nazivu za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela.

Tarifni razredi in zahtevana izobrazba

Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Spodnja tabela prikazuje splošno povezavo med tarifnimi razredi in zahtevano izobrazbo:

Prevedba in razvrščanje plačnih razredov

Splošna načela prevedbe

Prevedba plačnih razredov delovnih mest in nazivov plačnih podskupin E1, E2, E3, E4, E9, F1, F2, F3 in F9, izvedena na podlagi 95. člena ZSTSPJS, je Priloga 1. Prevedba plačnih razredov delovnih mest plačne skupine J, izvedena na podlagi 95. člena ZSTSPJS, je Priloga 2, ki je sestavni del tega aneksa. Prevedba plačnih razredov delovnih mest in nazivov plačnih podskupin E1, E2, E3, E4, E9, F1, F2 in F9, ki so na novo določena s tem aneksom, se prav tako izvede na podlagi 95. člena ZSTSPJS.

Plačni razred javnega uslužbenca se bo prevajal na delovnem mestu, ki ga zaseda 31. decembra 2024, glede na določilo prvega odstavka 96. člena ZSTSPJS. Javni uslužbenci, ki na dan 31. decembra 2024 zasedajo delovna mesta in nazive, določene s prejšnjo Kolektivno pogodbo in jih ta aneks ne vsebuje več, se 1. januarja 2025 premestijo na nova delovna mesta in nazive v skladu s Prilogo 4 aneksa. Javni uslužbenci, ki na dan 31. decembra 2024 zasedajo delovna mesta, ki jih ta aneks zgolj preimenuje in ohranijo isto šifro delovnega mesta, se ne premestijo, ampak se prevedejo v plačni razred na preimenovanem delovnem mestu z isto šifro.

Če bi bil javni uslužbenec na podlagi določb ZSTSPJS uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od zneska minimalne plače, se uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Tako doseženi plačni razredi se ne štejejo za napredovanje.

Premestitev in napredovanja

Ob premestitvi ali ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pri istem ali pri drugem delodajalcu se javnemu uslužbencu upoštevajo že dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu, ki je v istem ali višjem tarifnem razredu. Plačni razred se določi tako, da se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, doda izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta.

Če se javni uslužbenec z delovnega mesta, ki se opravlja v nazivih, premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto brez nazivov, ohranja število plačnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu.

Če javni uslužbenec pred premestitvijo ali sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predloži pogodbo o zaposlitvi ali aneks, iz katerega izhaja, da je na podlagi ZSTSPJS dosegel višji plačni razred, se ta upošteva. Določbe o prenosu napredovanj se uporabljajo tudi, kadar se javni uslužbenec z delovnega mesta v VII/2. tarifnem razredu premesti ali sklene pogodbo za delovno mesto v VIII. tarifnem razredu, za katerega se kot pogoj zahteva pravniški državni izpit ali specializacija v zdravstvu.

Če je javni uslužbenec na prejšnjem delovnem mestu v nazivu iste ali nižje stopnje dosegel višji plačni razred, kot bi ga dosegel na novem delovnem mestu, ohrani najmanj plačni razred, ki ga je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Kadar javni uslužbenec po prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi, se za namen določitve plačnega razreda upoštevajo pogoji iz 17. člena ZSTSPJS.

Primeri prevedbe in napredovanj

• Premestitev knjigovodje v računovodjo: Sodelavki na delovnem mestu knjigovodja VI z izobrazbo VII/1 in 5 leti delovnih izkušenj na sorodnih nalogah je mogoče prestaviti na delovno mesto računovodja VII/1, tudi če bosta opravljali iste naloge.
• Glavni računovodja: Delodajalec mora delavcu, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta Glavni Računovodja VII/1, ponuditi novo pogodbo z uveljavitvijo s 1. januarjem. V istem zavodu je lahko več oseb na delovnem mestu glavnega računovodje, saj normativi s strani MVI še niso sprejeti.
• Računovodja VII/2: Sodelavki na delovnem mestu RAČUNOVODJA VII/2, ki izpolnjujeta pogoje glede delovnih izkušenj in izobrazbe, lahko preideta na DM RAČUNOVODJA VII/2 (II) in RAČUNOVODJA VII/2 (I). Računovodja VII/2 (I) bo čez 2 leti izpolnjevala pogoje za RAČUNOVODJA SPECIALIST.
• Vodja enostavnega področja v Glavnega računovodjo: Zaposleni na DM VODJA ENOSTAVNEGA PODROČJA (šifra J017980) z 10 napredovanji in VII/1 izobrazbo je 31. decembra 2024 uvrščen v 43. plačni razred, ki se prevede v 28. plačni razred nove plačne lestvice. Ob sklenitvi pogodbe za delovno mesto GLAVNI RAČUNOVODJA VII/1 (šifra D097084) s 1. januarjem 2025, bo uvrščen v 29. plačni razred in bo prenesel vseh 10 napredovanj.
• Tajnik VIZ: Na podlagi 9. člena ZSTSPJS se TAJNIKU VIZ VI spremeni tarifni razred v VII/1 (višješolska prejšnja), kar ne predstavlja spregleda izobrazbe. Zaposlena, ki je dosegla vseh 10 napredovanj, se s 1. januarjem 2025 uvrsti na delovno mesto TAJNIK VIZ VII/1 in se prenesejo vsi plačni razredi napredovanj.
• Računovodja VI: Javni uslužbenec na delovnem mestu RAČUNOVODJA VI (šifra DM J016027) z 10 napredovanji in več kot 15 leti delovnih izkušenj, uvrščen v 36. plačni razred na dan 31. decembra 2024, se prevede v 21. plačni razred nove lestvice.
• Kuhar IV in Hišnik IV: Za delovno mesto KUHAR V je možna zaposlitev javnega uslužbenca z izobrazbo, ki ustreza največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu, če je bil vsaj deset let zaposlen v javnem sektorju na istovrstnih delih in izkazal ustrezna znanja. Podobno velja za HIŠNIKA IV z ustrezno izobrazbo in delovno dobo. O tem lahko odloči ravnatelj.

Spregled izobrazbe po 105. členu ZSTSPJS

Določba 105. člena ZSTSPJS ni pravica zaposlenega ali dolžnost delodajalca, temveč predstavlja možnost, da delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi z že zaposlenim delavcem, ki izpolnjuje pogoje.

Spregled izobrazbe po 105. členu ZSTSPJS je možen (pod predpostavko, da ne gre za reguliran poklic oziroma da izobrazba ni določena z zakonom) za že zaposlene javne uslužbence ob zaposlitvi na delovna mesta, za katera zahtevana izobrazba ni določena z zakonom.

Pogoji za spregled izobrazbe:

• Javni uslužbenec ima izobrazbo, ki ustreza 2 ravni nižjemu tarifnemu razredu in ima najmanj 15 let zaposlitve v javnem sektorju, opravljal je istovrstna dela in naloge ter izkazal ustrezna znanja za delovno mesto v VI. ali VII/1. tarifnem razredu.
• Javni uslužbenec ima izobrazbo, ki ustreza 1 raven nižjemu tarifnemu razredu in najmanj 10 let zaposlitve v javnem sektorju, opravljal je istovrstna dela in naloge ter izkazal ustrezna znanja za delovno mesto v VI. ali VII/1. tarifnem razredu.
• Javni uslužbenec ima izobrazbo, ki je največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu in najmanj 10 let zaposlitve v javnem sektorju, opravljal je istovrstna dela in naloge ter izkazal ustrezna znanja za delovno mesto v V. tarifnem razredu.

ZSTSPJS omogoča tudi spregled izobrazbe na področju zagotavljanja upravljanja in varnosti informacijsko-komunikacijskih sistemov, če gre za delovno mesto do vključno VII/2. tarifnega razreda in ima javni uslužbenec najmanj izobrazbo, ki ustreza V. tarifnemu razredu.

Kombinacija 105. in 22. člena ZSTSPJS: 105. člen ZSTSPJS je možno kombinirati z 22. členom ZSTSPJS, kar pomeni, da se javnega uslužbenca ob izpolnjevanju vseh pogojev in pridobljenega soglasja lahko uvrsti v višji plačni razred. Določitev višjega plačnega razreda ob premestitvi delavca je mogoča s predhodno pridobljenim soglasjem pristojnega organa. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vloge na podlagi drugega in tretjega odstavka 22. člena obravnavalo do 31. decembra 2027.

Obračun in korekcije plač

V prehodnem obdobju do 31. decembra 2027 se osnovne plače določajo kot seštevek vrednosti plačnega razreda na dan 31. decembra 2024, dela razlike med vrednostjo plačnega razreda v novi in stari plačni lestvici ter morebitne uskladitve z inflacijo.

Za določitev razlike je treba ugotoviti vrednost plačnega razreda, ki bi bil podlaga za prevedbo, brez upoštevanja plačnih razredov odprave nesorazmerij, če bi na dan 31. decembra 2024 zasedali to novo delovno mesto. Če bi prevedba po aritmetični sredini pomenila nižjo osnovno plačo kot pred premestitvijo, zakon tega ne prepoveduje, vendar je podpis take pogodbe stvar sporazuma med strankama.

Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo enkrat letno v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila. Če dogovor ni sklenjen, se vrednosti uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladjeno plačno lestvico objavi minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, v Uradnem listu RS.

Postopki ob spremembah in neskladjih

1. O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona ali kolektivne pogodbe, delodajalec obvesti javnega uslužbenca pisno in mu hkrati izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi v petnajstih dneh po uveljavitvi spremembe.
2. Če javni uslužbenec aneksa ne podpiše, delodajalec izda ugotovitveni sklep, v katerem je opredeljena plača v skladu z veljavnimi predpisi.
3. Javni uslužbenec, ki meni, da mu delodajalec ne izplačuje plače v skladu z zakonom, mora predhodno zahtevati odpravo kršitev, nato pa lahko uveljavlja sodno varstvo.
4. Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu izplačana višja plača, javni uslužbenec razlike praviloma ne vrača, razen v primeru očitnih nepravilnosti.
5. Delodajalec in javni uslužbenec se lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač za obdobje zadnjih desetih mesecev, vendar ne več kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače.
6. Javni uslužbenec vrne neposredno delodajalcu le razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov.
7. Delodajalec dolg odpusti, če je plača javnega uslužbenca v mesecu, ko se poda predlog za odpust dolga, enaka ali nižja od 140 odstotkov zneska minimalne plače.

Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije - Priloga 2 (Izvleček)

Spodaj je predstavljen del seznama delovnih mest in nazivov iz Priloge 2 aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki se nanaša na prevedbo plačnih razredov delovnih mest plačne skupine J. Ta priloga podrobno določa šifre, nazive, tarifne razrede ter plačne razrede brez napredovanj in z napredovanji za različna delovna mesta v zdravstveni in socialnovarstveni dejavnosti.

Priloga 2 nadaljuje z izjemno podrobnim seznamom delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, vključno z različnimi stopnjami LABORATORIJSKIH TEHNIKOV, OBDUKCIJSKIH POMOČNIKOV, ORTOPEDSKIH TEHNIKOV, SANITARNIH TEHNIKOV, ZDRAVSTVENIH SODELAVCEV, ZOBOTEHNIKOV in ZDR. ADMINISTRATIVNIH SODELAVCEV, ki so razvrščeni v različne tarifne razrede in imajo določene plačne razrede brez napredovanj in z napredovanji.

Določbe za vodstvena in specialistična delovna mesta v KPZVS

Aneks podrobno opredeljuje tudi pogoje za zasedbo in razporeditev na višja delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu, s posebnim poudarkom na prenosu znanja in izkazovanju kompetenc.

• Višji zdravnik/zobozdravnik: Predlog za zasedbo delovnega mesta poda neposredni vodja, preveri izpolnjevanje pogojev in odločitev o razporeditvi poda strokovni kolegij oziroma strokovni vodja v roku 30 dni. Ponudi se nova pogodba o zaposlitvi.
• Starejši zdravnik/zobozdravnik: Za razporeditev na to delovno mesto je potrebnih najmanj 20 let delovnih izkušenj po strokovnem izpitu, zbranih povprečno 20 kreditnih točk letno v zadnjih štirih letih, prenos znanja na druge zdravstvene delavce, sodelovanje pri oblikovanju novih kliničnih poti ali protokolov ter spremljanje kazalnikov kakovosti.
• Starejši zdravnik specialist: Razporedi se višji zdravnik specialist, ki izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja, ima najmanj 20 let delovnih izkušenj po strokovnem izpitu ter izkazuje prenos znanja in sodelovanje pri razvoju strokovnih smernic.
• Višji farmacevt/farmacevt specialist: Zahteva se najmanj 12 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti po strokovnem izpitu, prenos znanja in aktivno sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci.
• Višji medicinski biokemik/mikrobiolog specialist: Pogoji vključujejo najmanj 12 let delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti po strokovnem izpitu, prenos znanja in aktivno sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci.

Za vse te razporeditve je dopustna revizija postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev.

Regres za prehrano med delom

Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije.

Ne glede na določbe aneksa, je na delovnih mestih, kjer plačni razred z napredovanjem presega 57. plačni razred, možno v plačne razrede, ki so višji od 57., napredovati v skladu z 57. členom ZSTSPJS.

tags: #priloga #2 #aneks #kpszvs #vodja #javni

• Recepti za morsko solato
• Recept za pirin kruh
• recept za grški tzatziki
• Preberite celovit vodnik o zdravstvenih koristih ovsenih kosmičev
• TIA'S PIZZA v Črnučah