Prežganka, znana tudi kot prežgana juha, je preprosta in hitra za pripravo. Je tradicionalna slovenska jed, ki se je v preteklosti pogosto pojavljala na jedilnikih. Danes se je uveljavila predvsem v vlogi blaženja različnih zdravstvenih težav, saj blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča. Vse večkrat se najde tudi v gostinski ponudbi. Recept za to domačo juho, narejeno iz vsakdanjih sestavin, ki jih imamo navadno vedno pri roki, se s svojimi različicami prenaša iz roda v rod.
Tradicionalni recept za prežganko (za želodčne težave)
Pri pripravi prežganke za lajšanje driske oziroma razbolelega želodca je pomembno, da se izognemo nekaterim sestavinam, kot sta česen in peteršilj, ki bi lahko dodatno obremenili prebavo.
Sestavine za 4 osebe
- 1 žlica masla ali masti
- 2 žlici moke
- 1 liter vode (ali jušne osnove)
- Sol po okusu
- Kumina po okusu (neobvezno, a priporočljivo za prebavo)
Priprava
- Manjši lonec pristavimo na zmeren ogenj. Dodamo maslo ali mast.
- Ko se maščoba raztopi, po razpuščeni maščobi potrosimo moko.
- Premešamo in ob občasnim mešanjem pražimo moko 6 - 8 minut pri šibkem ognju, da se moka skuha in postane bež barve. Pazimo, da moke ne zažgemo, saj se lahko hitro zažge!
- Postopoma prilivamo hladno vodo ter nenehno mešamo, da se stopijo vse grudice. Namesto vode lahko uporabimo jušno osnovo.
- Kuhamo, da se mešanica zgosti. Ko dobimo gosto, gladko zmes, prilijemo še preostalo vodo in dobro premešamo.
- Dodamo lovorov list (neobvezno) in počakamo, da juha zavre. Ogenj zmanjšamo in pri šibkem ognju kuhamo še 10 minut oziroma vsaj 5 minut, da zavre.
- Solimo in po želji začinimo s kumino po okusu.
Prežganka z jajcem: obogatitev okusa
V kolikor bi radi pripravili prežganko z jajcem in nimate težav z želodcem ali drisko, lahko juho obogatite še z jajcem. Dodamo ga pred soljenjem in popranjem.
- V posodici dobro razžvrkljamo 1 do 2 jajci.
- Ko juha rahlo vre, s kuhalnico naredimo vrtinec in v juho počasi vlivamo jajce med nenehnim mešanjem.
- Rahlo premešamo in juho z jajcem kuhamo še 1 do 3 minute, oziroma tako dolgo, da se jajce skuha in zakrkne.
Juho razdelimo med krožnike in poljubno postrežemo s sesekljanim peteršiljem in krutoni, če juha ni pripravljena zaradi prebavnih motenj. Česen in peteršilj dodamo samo v primeru, da ne pripravljamo juhe zaradi driske oziroma razbolelega želodca.
Pomen kumine pri prebavnih težavah
V prežganko med drugim sodi tudi kumina, čeprav nekateri dodajanje te začimbe juhi tudi preskočijo, saj s svojim specifičnim okusom marsikaterega jedca ne prepriča. A je za lajšanje prebavnih težav ključnega pomena.
Kumina je bližnjevzhodna začimba, ki so jo v 12. stoletju začeli gojiti tudi v zahodni Evropi. Že Stari Grki pa so jo imeli na mizi, podobno kot imamo danes poper in sol, gojili pa so jo tudi Rimljani. V srednjem veku so kosilo celo zaključevali s kandirano kumino.
V ljudskem zdravilstvu je veljalo, da vrečka kumine, obešena okoli vratu, varuje pred čarovnicami in zli duhovi, pa tudi pred nezvestobo. Sicer pa kumina deluje antibakterijsko, pospešuje razstrupljanje v jetrih, je blagodejna za prebavo in je naravni antihistaminik. Izboljšuje tudi tek ter pomaga pri menstrualnih težavah.
Prežganka v slovenski kulinarični zgodovini
Prežganka je v slovenskem prostoru že dolgo prisotna. Etnolog Gorazd Makarovič v preglednem članku z naslovom "Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem" za to preprosto domačo juho pokaže, kako se je pojavljala na jedilniku v različnih koncih naše dežele.
Tako na primer za občino Vodice zapiše, kako so pred več kot 180 leti bili del običajne prehrane črn kruh, prežganka, mlečna juha, krompir, stročnice, zelenjava in sadje. Prav tako je bila prežganka del vsakdana v tistem času tudi na Štajerskem, v nekaterih predelih je bila pogosto za večerjo, med tem ko je bila v Lučah na primer del zajtrka, kjer so se bile ob delavnikih v navadi tri do štiri jedi.
Poleg z ovsenim kruhom zgoščeno prežganko so ob začetku dneva jedli tudi žgance, repo in sladko mleko. V času, ko se je krompir že močno uveljavil in so ga jedli kuhanega v neslanem kropu, na juhi, na žgancih ali v oblicah in ko je bil pomemben del prehrane tudi ržen kruh ter so kumare začinili s smetano in česnom, so v Prekmurju jedli tudi prežganko. Ob koncu 19. stoletja pa so za zajtrk večinoma jedli suh kruh ali prežganko tudi železnikarski žebljarji, še popisuje etnolog.
Hranilne in energijske vrednosti
Hranilne in energijske vrednosti prežganke so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja, saj ponujajo vpogled v približne vsebnosti hranil, ob upoštevanju povprečnega dnevnega vnosa 2000 kCal.