Rdeča pesa je cenjena korenovka, ki slovi po svojih kulinaričnih in zdravilnih lastnostih. Je vir rdečega barvila betanina, beljakovin, vitamina C, kalija in folne kisline. Vsebuje tudi antocian, ki preprečuje nastanek tumorjev, ter nitrate, ki vzdržujejo normalen krvni tlak. Gojenje rdeče pese je relativno enostavno, saj je nezahtevna zelenjadnica, ki dobro uspeva tudi na polsenčnih legah in je prva spomladanska zelenjava na gredi. Primerna je za gojenje na vrtičkih, v visokih gredah ali posodah.
Priprava gredice in setev
Gredico za setev rdeče pese je treba predhodno okopati in odstraniti plevel. Pri setvi na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste z medvrstno razdaljo 30 cm, na gredo širine 100 cm pa v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje), ki jih izdatno zalijemo z vrtno zalivalko brez razpršilca. Pri ročni setvi semena sejemo bolj na gosto, idealno je, da pade približno vsakih 10 cm. Seme pese je skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline. Jarke nato zagrnemo, ne zalivamo po vrhu. Celotno površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo. Takoj spomladi gredo pokrijemo z vrtno kopreno. Mlada pesa prenese do -4 °C, zato strah glede pozebe ni potreben. Junijska setev poteka po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.
Vzgoja sadik za presajanje
Za vzgojo rdeče pese iz sadik seme sejemo v začetku ali sredi marca. V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena. Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena lahko vzklijejo že v štirih dneh, optimalna temperatura za kaljenje je okoli 20 °C, minimalna pa 8 °C. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan. Za pospešitev kaljenja lahko semena čez noč namočimo.
Sadike so pripravljene za presajanje na prosto v 30 dneh, ko razvijejo 2 do 4 prave liste. Pred presajanjem jih za 4 dni utrjujemo na prostem. Sadike lahko presejemo na prosto, ko dosežejo velikost okoli 10 centimetrov, pri čemer se je izkazalo, da so koreni lepši in debelejši kot pri tistih, ki jih sejemo direktno na gredice. Pri presajanju je pomembno, da jih presadimo s koreninsko grudo, da se koreninice ne poškodujejo. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
Presajanje sadik na prosto
Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Če želimo v okusni in sveži rdeči pesi uživati celo sezono, jo sadimo v tri do štiritedenskih razmakih nekje do enega meseca pred prvo jesensko zmrzaljo. Če se odločite za gojenje v posodah, izberite lonce, ki imajo premer najmanj 45 in globine vsaj 20 centimetrov. Po presajanju sadike pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Rdeča pesa se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih poberemo z grede pred julijem.
Naš rastlinjak v oddaji Na vrtu
Nega rdeče pese
Zalivanje in gnojenje
Rdeča pesa potrebuje vrtno zemljo, ki dobro zadržuje vlago, je zračna in humozna. Pri peščeni zemlji vedno dodajte organsko zemljo. Pesa bo najbolje uspevala na sončni legi v nekoliko vlažnih, ne preveč pognojenih tleh. Sicer pa je zelo nezahtevna zelenjadnica za vzgojo. Ko jo sadite, naj bodo tla vlažna, kar bo omogočilo razvoj globokega koreninskega sistema in velikih korenov. Za sočne in slastne korene naj ima rdeča pesa enakomerno vlago, saj lahko v nasprotnem primeru koreni razpokajo ali se začnejo sušiti. Prve spomladanske setve ne zalivamo. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. V času vznika mora biti zemlja vedno vlažna, potem pa ne potrebuje veliko vode. Zalivamo poredko, a do globine 30 cm. Lahko namakamo prek listov, a le zjutraj ali z ogreto vodo.
Rdeča pesa spada med korenovke in priporočljivo je, da to upoštevate tudi pri gnojenju. Korenovke ne marajo gnojenja s svežim hlevskim gnojem pa tudi na splošno ne marajo preveč pognojenih tal. Če vendarle za gnojenje uporabljate uležan hlevski gnoj, potem na tisto mesto peso posadite šele po dveh letih. Boljša izbira je domač kompost. Rdeča pesa od hranil potrebuje največ kalija, malo manj fosforja in najmanj dušika. Nekateri v jamico, kamor posadijo sadike, dodajo malo lesnega pepela, kasneje pa rastline zalivajo z gnojilom iz gabeza, ki vsebuje veliko železa, mangana, fosforja in največ kalija. Pesa, gojena v bogato pognojeni vrtni zemlji, ne potrebuje dodatnega gnojila v rastni sezoni. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja, kar bo posledica manjšega razvoja korena.
Pletje in redčenje
Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm. Peso sadite na razdalji od 10 do 15 centimetrov, medvrstna razdalja pa naj bo okoli 20 centimetrov. V vrsti redčimo na pet centimetrov. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Z uporabo zastirke se boste izognili tudi pepelasti plesni. Priporočamo uporabo zastirke, saj se boste poleg plevela izognili tudi pepelasti plesni.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Rdeča pesa je izpostavljena nekaterim boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi boleznimi so pesna listna pegavost, pesna in pepelasta plesen. Najpogostejši škodljivci so polži, listne uši in bolhači. Za preprečevanje težav je pametno ob rob gredice s peso posaditi kapucinke, ki s svojim vonjem odganjajo uši in polže. V primeru napada uši si lahko pomagamo s škropivom iz tobaka ali kopriv, ali pa gredico pokrijemo z gosto tkano mrežo. Mrežo lahko uporabimo tudi za zaščito mladih rastlin pred ptiči.
Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem na rdeči pesi se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Potrebujemo 4 l tople vode, 1 žlico sode bikarbone, 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja in kapljico detergenta za pomivanje posode. Vse dobro premešamo in poškropimo. Škropljenje je najbolje začeti že pred začetkom poletja. V primeru prvih znakov bolezni porežite vse okužene dele rastline in škropite tri dni zaporedoma.
Pobiranje rdeče pese
Rdečo peso lahko pobirate skozi celo leto in v različnih obdobjih rasti. Nekateri jo pobirajo kot 'baby' pridelek, torej majše, še ne razvite gomolje, ki so sladki in nadvse slastni. Sicer pa peso izkopljite, ko so koreni veliki od 5 do 10 centimetrov. Okrogle sorte dozorijo nekoliko prej in jih je lažje pobirati kot podolgovate. Starejši koreni so velikokrat brez arome, postanejo pa tudi vlaknasti in malce leseni. Prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni.
Pobiranja rdeče pese se lotite previdno, saj je precej občutljiva. S prsti nežno odstranite zemljo ter odrežite liste, pustite pa od 2 do 3 centimetre pecljev ter koreninice. Stebelnih listov ne smete odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel ‘krvaveti’. Užitni so tudi listi rdeče pese, ki jih lahko uživate kot špinačo ali jih nabirate med rastjo od zunanje strani, podobno kot blitvo. Mlajši listi so bolj okusni.
Skladiščenje in uporaba
Če želimo rdečo peso shraniti za zimo, je priporočljivo izbrati pridelke, ki jih poberemo iz poznejše sajenja. Pesa dobro prenaša zmrzal in jo lahko pustite kar nekaj časa zunaj, če jo boste zaščitili s slamo, listjem ali praprotjo. Priporočamo shranjevanje pese za zimo v hladnejšem in vlažnem okolju, idealno v pesku, ki ga postavite v klet. Spravljamo mlade rastline, odstranimo liste in jo čez zimo shranimo v pesek v hladni in vlažni kleti.
Rdečo peso lahko uporabimo za takojšnjo porabo, primerne so tudi za konzerviranje. Koren lahko vložimo, lahko pa tudi spečemo v pečici kot mlad krompir. Poleg tega, da vašemu krožniku daje okus in vizualni sok, je rdeča pesa zelo hranljiva. Vsebuje veliko mineralov in vitaminov, je dober vir vlaknin, ima pa tudi malo kalorij in maščob. Dobra je tudi za vse slabokrvne, saj vsebuje železo in kobalt, ki prispevajo k nastajanju krvnih telesc.