Otrantska vrata predstavljajo ključno pomorsko povezavo, ki leži med italijanskim polotokom Apulijo (natančneje polotokom Salento) na zahodu in obalo Albanije na vzhodu. Ta ožina je geografsko pomembna točka, saj služi kot naravni prehod, kjer se Jonsko morje na severu odpira v Jadransko morje.
Geografski kontekst Jonskega morja
Otrantska vrata so sestavni del širšega območja Jonskega morja (grško Iónio Pélagos, albansko Deti Jon). Jonsko morje je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu pa ga poleg Apeninskega polotoka z Apulijo in Kalabrijo omejuje tudi otok Sicilija.
Povezave z drugimi morskimi območji
Poleg povezave z Jadranom prek Otrantskih vrat, Jonsko morje vključuje še druge pomembne prehode:
- Mesinski preliv: Povezuje Jonsko morje s Tirenskim morjem med Kalabrijo in Sicilijo.
- Korintski zaliv in prekop: Korintski zaliv se globoko zajeda v celino in ločuje Peloponez od preostalega Balkanskega polotoka, Korintski prekop pa ga povezuje z Egejskim morjem.
Hidrografske značilnosti
Jonsko morje, katerega del so Otrantska vrata, se ponaša z izjemnimi globinskimi karakteristikami. Južno od grške obale so izmerili globino 5267 metrov, kar predstavlja največjo izmerjeno globino celotnega Sredozemskega morja. V preteklosti so to vodno površino obravnavali kot del Jadranskega morja, danes pa se Jonsko morje obravnava kot samostojna in ločena vodna površina.
Etimologija imena
Ime Jonskega morja naj bi izhajalo iz grščine Ἰόνιον (πέλαγος), vendar natančna etimologija izraza ni dokončno pojasnjena. Obstaja več legend, ki poskušajo razložiti nastanek poimenovanja:
| Legenda | Opis izvora |
|---|---|
| Mit o Io | Starogrški pisatelji, zlasti Ajshil, povezujejo ime z Io, hčerjo argoškega kralja Inaha, ki jo je Zevs poslal na "konec sveta", kar je takrat predstavljalo območje Jonskega morja. |
| Pomorska migracija | Druga različica predlaga, da ime izvira iz dejstva, da so Jonci pluli na zahod. |
| Mit o Ioniju | Po eni različici je bil Ionij sin Adria (eponim za Jadransko morje), po drugi pa sin Dirhahuja, ki ga je v boju po pomoti ubil Herkul, njegovo truplo pa vrgel v morje. |