Prekmurska gibanica je kulinarični simbol pokrajine ob Muri in ena najbolj prepoznavnih slovenskih jedi tudi zunaj naših meja. Gre za večplastno sladico, ki ni le del kulinarične ponudbe, temveč pomemben del kulturne identitete Prekmurja in Slovenije. V letu 2022 je bil obeležen pomemben mejnik, saj je bila priprava prekmurske gibanice vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.
Izvor in zgodovinski razvoj
Izvor prekmurske gibanice sega stoletja nazaj. Pripravljala se je na prekmurskih kmetijah ob večjih praznikih in pomembnih dogodkih, kot so bile poroke, koline in žetveni prazniki. Sprva so bile sestavine preproste, prilagojene tistemu, kar je bilo pri roki. Z leti pa se je recept izpopolnil, plasti nadevov so dobile točno določeno zaporedje in gibanica je postala jed, ki zahteva čas, potrpežljivost in ljubezen.
Najstarejši pisni vir, ki omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, sega v leto 1828. Duhovnik Jožef Kosmač jo je predstavil kot obvezno sladico na poročnih slavjih, pa tudi kot jed, ki se jo lahko postreže delavcem, ki končajo delo na kakšnem velikem projektu. O njej so pisali številni avtorji, med drugim etnolog dr. Vilko Novak v študiji Ljudska prehrana v Prekmurju (1947) ter pisatelj Miško Kranjec v delu Povest o dobrih ljudeh (1972), kjer je slikovito opisal njen pomen za praznično vzdušje v hiši.
"Pri pripravi Prekmurske gibanice se nam ne sme muditi"
Kaj je prekmurska gibanica?
Ime izvira iz narečne besede »güba« (guba), saj je sladica sestavljena iz več plasti testa in nadevov. Sestavljena je iz krhkega testa (»podplata«) na dnu in vlečenega testa med plastmi nadevov. Nadevov je vedno štiri vrst: mak, skuta, orehi in jabolka. Zaporedje nadevov je natančno določeno in se v enakem vrstnem redu obvezno podvoji, tako da nastane bogata, večplastna sladica.
Tehnične zahteve za avtentičnost
- Višina kosa: Točno določena in mora znašati med 5 in 7 cm.
- Teža: Kos mora tehtati vsaj 170 gramov.
- Sestavine: Priporočljiva je uporaba sestavin slovenskega porekla za doseganje pristnega okusa.
Evropska zaščita: Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)
Prekmurska gibanica je zaščitena z evropsko shemo kakovosti kot Zajamčena tradicionalna posebnost. Ta označba potrošnikom zagotavlja, da dobijo izdelek, ki je pripravljen po strogo določenih standardih. Poudarek je na postopku izdelave in recepturi, ne na geografskem izvoru, kar pomeni, da jo lahko izdelujejo tudi zunaj Prekmurja, a le ob doslednem upoštevanju certificirane recepture.
| Lastnost | Opis |
|---|---|
| Zaščita | Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) |
| Glavni nadevi | Mak, skuta, orehi, jabolka |
| Testo | Krhko testo (podplat) + vlečeno testo |
Kako ločiti izvirnik od ponaredka?
Janko Kodila, predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, opozarja, naj bodo kupci pozorni: »Kupci naj bodo zelo pazljivi tam, kjer na meniju preprosto piše samo ‘gibanica’. ‘Prekmurska gibanica’ je uveljavljena blagovna znamka.« Certificirani proizvajalci morajo na embalaži ali na vidnem mestu v lokalu imeti zaščitni znak ZTP. Za razliko od prleške ali haloške gibanice, ki dopuščata več svobode pri sestavinah, ima prekmurska gibanica natančno predpisano sestavo, ki zagotavlja njeno edinstvenost.
tags: #prekmurska #gibanica #preteklost