Vaši najljubši pravično trgovinski izdelki so še vedno na voljo v različnih slovenskih trgovinah in spletni prodajalni Zadruge BUNA, ki je prevzela spletno prodajo pravično trgovinskih izdelkov. Na voljo so najbolj zaželeni izdelki, kot so kava, čaj, čokolada, kakav in sladkor, medtem ko ostale izdelke še vedno lahko naročite. Vse te izdelke in še več jih najdete v E-prodajalni Zadruge BUNA. Če ne najdete tistega, kar iščete, jim pišite z vašimi željami.
Ugoden vpliv čokolade na počutje
Čokoholiki in tisti, ki čokolado uživate v manjših količinah, ste verjetno že opazili, da ugodno vpliva na počutje. Čokolada vsebuje sestavine, ki so kemijsko in farmakološko sorodne z možganskimi endorfini, zato nas po zaužitju čokolade prevzame občutek zadovoljstva in prijetnosti, zmanjšana pa je tudi občutljivost za bolečino. Vsebuje tudi teobromin, ki ima vzpodbujevalni učinek na centralni živčni sistem, deluje kot naraven šibek stimulant in po zaužitju čokolade smo bolj budni.
V čokoladi je triptofan, ki je potreben za sintezo hormona sreče, serotonina. Kot pojasnjuje Lidija Kaučevič Pohar dr. med., spec. int. med, DC Bled, več čokolade pomeni več serotonina in s tem več sreče.
Vpliv čokolade na telesno težo
Uživanje temne čokolade lahko celo pomaga pri uravnavanju telesne teže, saj ima kakav lastnost, da zavira delovanje encimov fosfolipaze A2 in lipaze, ki sta zadolžena za vsrkavanje maščob iz prebavnega trakta. To pomeni, da bi se ob enaki kalorični vrednosti čokolade manj zredili kot ob uživanju krompirja. Priporočena dnevna doza je od 50 do 100 g. Brez slabe vesti lahko torej posežete po temni čokoladi z visokim deležem kakavovih delcev (vsaj 70 %), ki vam bo dala občutek zadovoljstva, sreče in vas bo ohranila budne.
Od kakavovca do tablice čokolade: Potovanje čokolade
Kakavovec raste v tropskem podnebju v senci višjih dreves. Plodovi, v katerih so kakavova zrna, zorijo vse leto in rastejo neposredno iz debla. Od kakavovega zrna do nastanka čokolade je dolga pot, ki vključuje obiranje, fermentacijo, sušenje, praženje, luščenje, mletje, conching (ponovno združevanje kakavove mase in kakavovega masla ter drobljenje zmesi v majhne delčke, da čokolada v ustih ne daje občutka zrnatosti), temperiranje (topljenje) in končno vlivanje čokoladne mase v modele.
Da bo okus čokolade slasten in zares dober, je odvisno od vsake stopnje v tem procesu, najbolj pomembna pa je fermentacija, saj je od tega procesa odvisen osnovni okus čokolade. Pot čokoladne ploščice od kakavovca do nas je dolga, zato je pomembno tudi, da veste, v kakšnih pogojih je nastala.
Čokolada in pravična trgovina (Fair Trade)
Čokolada je postala zelo dostopna zaradi nizke cene, a je v resnici še vedno luksuzna dobrina. Zato je priporočljivo, da tudi študentje raje kupite eno čokolado višje kakovosti, pravičnega porekla, namesto več slabših in cenejših tablic. Z nakupom nekvalitetne čokolade ne ogrožate le svojega zdravja, temveč podpirate otroško delo na plantažah in onesnažujete okolje.
Čokolade iz pravične trgovine so višje kakovosti. Pri nakupu kvalitetne in pravične čokolade bodite pozorni na certifikate Fairtrade (npr. FLO, Fair+). Pri FLO certificiranih izdelkih proizvajalec navede 13-mestno številko, s katero lahko na spletni strani poiščete natančne podatke o poreklu surovin. Preverite, koliko informacij o izdelku najdete - več podatkov pomeni večjo verjetnost, da je čokolada pravičnega/kvalitetnega porekla. Pomnite, da vedno govorimo o poreklu surovin, ne samega izdelka. Poreklo čokolade Belgija, Nizozemska ali Slovenija nam ne nudi dovolj informacij, saj niti kakav niti sladkor nista proizvedena v teh državah. Pri poreklu iščite tudi regijo, mesto, kooperativo, ki proizvaja surovine, in ne samo države. Praviloma se izogibajte kakavu iz Gane in Slonokoščene obale, od koder prihaja 90 % kakava v Evropo.
Pravična trgovina (ang. Fair Trade) je globalno gibanje, ki spodbuja odgovorno potrošnjo. Zagotavlja, da so ljudje, ki izdelujejo izdelke, ki jih kupujemo, pošteno obravnavani in za svoje trdo delo ustrezno plačani. To je še posebej pomembno za ljudi, ki delajo v revnejših, manj razvitih državah. Skupine za pravično trgovino so bile ustanovljene, da oblikujejo pozitivne odnose med proizvajalci in kupci. Izdelki pravične trgovine so označeni z oznakami oziroma logotipi pravične trgovine, ki zagotavljajo, da so bili izdelani, pridelani in prodani v skladu z načeli pravične trgovine.
Certifikat pravične trgovine igra ključno vlogo pri spodbujanju etičnih standardov. Zagotavlja pošteno plačilo, varne delovne pogoje in trajnostne prakse pridobivanja. Na primer, kava in čokolada pravične trgovine nista le odličnega okusa, ampak tudi podpirata lokalne skupnosti. Kmetje zaslužijo stabilen dohodek, ki jim in njihovim družinam pomaga do boljšega življenja ter jim omogoča dostop do več usposabljanja in boljših strojev za izboljšanje možnosti za uspešno poslovanje.
Ena od prvih ustanoviteljic pravične trgovine je bila Edna Byler, ameriška poslovna ženska, ki je leta 1946 začela prodajati izdelke, ki jih je izdelalo žensko šiviljsko podjetje Mennonite Central Committee v Portoriku. Sčasoma je vedno več ljudi po svetu začelo podpirati pravično trgovino in postalo je večje gibanje. Od leta 2000 sta prodaja izdelkov Fairtrade in ozaveščenost potrošnikov močno narasli.
Kmetom in delavcem je za njihov pridelek zagotovljena cena pravične trgovine. Pravična trgovina ni le zgodba o izdelkih - gre za podporo vrednotam, ki prispevajo k bolj pravičnemu svetu za vse.
Kakavovec in predelava kakavovih zrn
Theobroma cacao oz. kakavovec je drevo, ki zraste do 20 m, na katerem rastejo plodovi rdečkaste barve, veliki do 20 cm, v vsakem pa je od 30 do 60 semen. Drevo je dobilo ime po theobrominu, ki ga vsebujejo kakavova zrna. Obstajajo različne vrste kakavovcev, med izvorne spadajo sorte kriolo in forestero, medtem ko je trinitario umetno nastali hibrid. Kakavova zrna iz sorte kriolo veljajo za najžlahtnejša, a obsegajo le 1% do 5% svetovne proizvodnje, medtem ko 80% svetovne proizvodnje pokrivajo zrna vrste forestero.
Koristi, ki naj bi jih kakav prinašal človekovemu zdravju, vključujejo vsebnost vitaminov, mineralov, vlaknin, železa, kalija, bakra, fosforja, magnezija, antioksidantov, ki ščitijo naše celice, in flavonoidov, ki aktivirajo hormona serotonin in endorfin. Kakav naj bi izboljšal tudi občutljivost na inzulin. Na dan naj bi pojedli pod 50 g temne čokolade (temna čokolada je tista, ki vsebuje nad 60% kakavovih delov).
Matično območje kakavovca je v tropskem in subtropskem okolju. Najpomembnejši sestavini za izdelavo čokolade sta kakavova masa in kakavovo maslo. Po obiranju se zrna izločijo iz ovoja. Ker imajo semena grenak okus, je potrebna fermentacija oz. zorenje kakavovih zrn, da se razvije pravi okus. Med fermentacijo zrna pridobijo temno barvo. Ko se fermentacija zaključi, sledi sušenje in praženje. Po praženju sledi nadaljnja predelava, izločijo se nekakovostna zrna, nato pa sledi drobljenje in stiskanje, da se dobi kakavov prah ali maslo. Mešanica obeh je kakavova pogača oz. pasta, iz katere se naredi čokolado.
Pravična trgovina - Zavračaj krivično
Kakav je zelo dostopen, največja proizvodnja je v zahodni Afriki, predvsem v Gani in na Slonokoščeni obali, ki skupaj proizvedeta 70% svetovnega kakava. Cena izdelkov iz kakava v trgovinah dolgoročno narašča, čeprav od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje cena surovine pada. Razlogi za to so razpad mednarodnih dogovorov o stabilnih cenah, liberalizacija trgovine ob ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO), nasičenost trga s kakavom in posledično zniževanje proizvodnih stroškov, vključno s stroški delovne sile.
Veliki proizvajalci čokolade imajo svojo mrežo ljudi, ki so zaposleni v državah proizvajalkah. Velikih kupcev je le 10. Proizvajalci surovine prodajo na lokalno organiziranih dražbah, kjer jih veliki kupci kupijo po trenutnih borznih cenah. Zaradi velikega števila posrednikov med proizvajalci in kupci, cena narašča.
V primeru kakava, kjer drevo prvi 4 leta ne rodi, se morajo proizvajalci že za semena zadolžiti. Proizvodnja je lahko industrijska ali družinska, pri čemer se povečuje obseg industrijske proizvodnje (monokulturni nasadi kakavovcev).
Pravična trgovina sodeluje z družinskimi podjetji ali kooperativami, kjer se proizvajalci združijo in si med sabo pomagajo, da na trgu nastopajo skupaj. Vsi lastniki so hkrati tudi zaposleni in si delijo dobiček. Vendar pa take kooperative le 10% proizvodnje prodajo pravični trgovini, ostalo morajo prodati navadni trgovini.
Pravična trgovina odkupuje od proizvajalcev neposredno, za razliko od običajne trgovine, ki kupuje na borzi po borzno določeni ceni. Je trgovinsko partnerstvo, ki si prizadeva za večjo enakost v mednarodni trgovini, varuje šibke proizvajalce pred izkoriščanjem korporacij in jim daje možnosti za razvoj. Cena, ki jo plačajo proizvajalcem, krije ceno dela, proizvodnje ter socialne in okoljske stroške, vsi dobijo 5% družbeno premijo. Odkupna cena, ki jo proizvajalcu plača pravična trgovina, se ne spusti pod proizvodno ceno, zato ščiti proizvajalce pred borznimi tveganji. Razlika za proizvajalca je velika, za končnega kupca pa se cena ne poveča veliko.
Uspešen primer vključevanja proizvajalcev je britansko podjetje Divine Chocolate, katere 45% lastniki so proizvajalci kakava. Pravična trgovina daje tudi avanse, da proizvajalci ne potrebujejo kreditov. Vsi izdelki morajo biti v skladu z okoljskimi standardi in upoštevati biodiverziteto.
V pravični trgovini večinoma delajo ženske, od katerih njihova kultura pričakuje, da morajo denar porabiti za otroke, od moških pa teh pričakovanj ni. Pravična trgovina enako plača moško in žensko delo.
Na Slonokoščeni obali je med največjimi problemi proizvodnje kakava zasužnjevanje otrok, kar je eden izmed razlogov, zakaj je kakav tako poceni. Otroke ugrabijo v Maliju in Burkina Faso ter jih odpeljejo na delo na plantaže. V pravični trgovini je otroško suženjstvo nedopustno.
Prepoznavanje izdelkov pravične trgovine
Če ima izdelek fair trade logo, je to običajno tudi ekološki izdelek. Pomemben je nadzor, ki ga opravlja Fairtrade International, ki na terenu preverja dejansko stanje in upoštevanje vseh načel pravične trgovine.
Splošna percepcija je, da so izdelki pravične trgovine dražji. Vendar pa čokolada pravične trgovine ni primerljiva z običajno čokolado, temveč z eko čokolado, pri kateri razlika v ceni ni tako velika. Čokolade, ki so označene kot eko, so namreč večinoma tudi fair trade.
Cavalier čokolade: Pionirji brez dodanega sladkorja
Cavalier je belgijsko družinsko podjetje, ki od leta 1996 izključno temelji na razvoju, proizvodnji in distribuciji čokoladnih izdelkov brez dodanega sladkorja. Njihovi izdelki ne vsebujejo maltitola in so idealni za vse, ki se želijo ali se morajo izogibati uživanju sladkorja. Proizvajajo tudi čokolade z UTZ certifikatom za trajnostno pridelavo kakava, ki pridelovalce usmerja k strokovni, kakovostni, rodovitnejši in trajnostni pridelavi.
FAIR TRADE (pravična trgovina) temelji na partnerstvu med proizvajalci in potrošniki. Izdelki s tem certifikatom so etično in trajnostno proizvedeni.
Cavalier čokolade so izjemno okusne in ne delujejo "umetno", kar jih dela idealne za sladkosnede, ki želijo ostati fit. Med priljubljenimi okusi so bela čokolada-mango-malina, temna čokolada s kakavovimi koščki, lešnikov namaz, Speculaas in White Rice Crisp.
