V določenih postopkih, tako v Sloveniji kot v tujini, je posameznik dolžan predložiti dokazilo, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ali da zoper njega ni vložen kazenski postopek. Pri tem se pogosto zamenjujeta dva pomembna dokumenta: potrdilo o nekaznovanosti (izpis iz kazenske evidence) in potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku. Čeprav se njun namen prepleta, ju izdajata različna organa in se nanašata na različne faze pravnega stanja posameznika.
Potrdilo o nekaznovanosti (Izpis iz kazenske evidence)
Potrdilo o nekaznovanosti je uradni dokument, ki potrjuje, da določena oseba ni vodena v kazenski evidenci oziroma da še ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji. Če pa je oseba vodena v kazenski evidenci, bodo v potrdilu zapisani podatki o dosedanjih obsodbah, vključno z informacijami o sodišču, ki je obsodbo izreklo, opravilni številki, zakonskem imenu kaznivega dejanja, datumu izreka in pravnomočnosti obsodbe ter izrečeni kazenski sankciji.
Kje in kako pridobiti potrdilo o nekaznovanosti?
Tega potrdila ne izdajajo sodišča, temveč Ministrstvo za pravosodje. Upravičena oseba, bodisi fizična ali pravna, lahko vlogo za izdajo potrdila natisne, izpolni in jo odda na več načinov:
- Po pošti: Pošlje se na naslov Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.
- Po faksu: Na številko 01 369 56 25.
- Osebno: Pri varnostniku na sedežu ministrstva v času uradnih ur.
- Preko portala eUprava: Za fizične osebe je to najenostavnejši način, saj je mogoče vlogo oddati elektronsko z uporabo digitalnega potrdila in elektronskim podpisom.
V vlogi morate obvezno napisati, zakaj potrebujete potrdilo. Po prejemu vloge vam bo Ministrstvo za pravosodje poslalo potrdilo iz kazenske evidence po pošti na naslov, ki bo naveden v vlogi. Če potrdilo potrebujete za uporabo v Sloveniji in vlogo oddate elektronsko, ga boste običajno še isti dan prejeli v elektronski obliki v portal eUprava v razdelek "Oddane vloge". Izdaja potrdila o nekaznovanosti je brezplačna.
Potrdilo se praviloma izda še isti ali najkasneje naslednji dan po prejemu vloge. V kolikor je potrebno dodatno preverjanje, lahko traja tudi dlje.
Namen uporabe potrdila o nekaznovanosti
Potrdilo o nekaznovanosti posamezniki običajno potrebujejo za:
- Prijavo na delovno mesto: Zlasti za določena delovna mesta, kjer je pomembna integriteta kandidata. Skladno s 34. členom Zakona o delovnih razmerjih v postopku prijave na razpis za delovno mesto potrdila iz kazenske evidence ni potrebno priložiti, saj zadostuje že podpisana izjava kandidata, iz katere izhaja, da soglaša s pridobitvijo dokazil s strani delodajalca. Le v primeru, če kandidat soglasja ne poda, mora dokazila pridobiti in predložiti sam.
- Zaprositev za začasno ali stalno prebivališče v tujini: To je pogosto zahtevano v priseljevalnih postopkih.
- Javno naročanje: Nekaznovanost se izkazuje s potrdilom o nekaznovanosti (ali potrjenim ESPD obrazcem) ter soglasjem, da naročnik pridobi podatke iz kazenske evidence.
- Varstvo otrok in mladoletnikov: Za določena delovna mesta, ki vključujejo delo z ranljivimi skupinami.
Potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku
Potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku, dokazuje, da zoper posameznika ni vložena pravnomočna obtožnica oziroma da trenutno ne poteka kazenski postopek za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Gre za potrdilo iz 143a. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Kje in kako pridobiti potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku?
To potrdilo izdajajo sodišča prve stopnje, torej okrajna ali okrožna sodišča. Potrdilo je možno pridobiti v kazenski pisarni kateregakoli okrajnega ali okrožnega sodišča v času uradnih ur. Obrazec za izdajo potrdila dobite na spletnih straneh sodišča ali neposredno na sodišču.
Za pridobitev potrdila iz prvega odstavka 143a. člena ZKP se posameznik osebno izkaže s svojim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoče nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost. Za pravno osebo pa pridobi potrdilo njen zakoniti zastopnik, ki se osebno izkaže z ustrezno listino o zakonitem zastopanju ter z veljavnim osebnim dokumentom.
Namen uporabe potrdila, da oseba ni v kazenskem postopku
Delodajalci in druge osebe lahko pridobijo potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku, v kolikor je zoper njihovega delavca ali drugo osebo, s katero so ali bodo v pravnem razmerju, uveden kazenski postopek. To je pomembno za oceno tveganja in preverjanje pravne integritete v različnih poslovnih in poklicnih okoljih.
Razlika med potrdilom o nekaznovanosti in potrdilom, da oseba ni v kazenskem postopku
Kljub pogosti zamenjavi gre za dva različna dokumenta:
- Potrdilo o nekaznovanosti: Izdaja ga Ministrstvo za pravosodje in dokazuje, da oseba *ni bila pravnomočno obsojena* za kaznivo dejanje (glej kazensko evidenco).
- Potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku: Izdajajo ga sodišča prve stopnje in dokazuje, da zoper osebo *ne poteka kazenski postopek* (tj. ni vložena pravnomočna obtožnica).
Torej, prvo se nanaša na pretekle pravnomočne obsodbe, drugo pa na trenutno stanje - ali je oseba predmet aktivnega pregona.
Širši kontekst kazenskega postopka
Obdolženi kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz, ki določajo položaj udeležencev in nadaljnje korake.
Faze kazenskega postopka (poenostavljeno)
- Predkazenski postopek in preiskava: Kaznivo dejanje se prijavi (oškodovanec ali policija). Policija razišče okoliščine, včasih pod usmeritvijo državnega tožilstva. Državni tožilec lahko vloži zahtevo za preiskavo. Med preiskavo preiskovalni sodnik zbira dokaze in zasliši vpletene.
- Obtožnica: Če državni tožilec meni, da obstaja dovolj dokazov, vloži obtožnico. Obtožnica se vroči obtožencu in zagovorniku. Če zoper obtožnico ni ugovora ali je ta zavrnjen, postane pravnomočna.
- Postopek pred sodiščem (predobravnavni narok in glavna obravnava): Ko obtožnica postane pravnomočna, se razpiše predobravnavni narok, kjer se obtoženec izjavi o krivdi. Če krivde ne prizna, sledi glavna obravnava, kjer se izvedejo dokazi. Na podlagi tega sodišče odloči o krivdi, kazenski odgovornosti in sankciji.
- Pritožbeni postopek: Nezadovoljna stranka se lahko pritoži na višje sodišče. Ko višje sodišče odloči o pritožbi in okrožno sodišče prejme sodbo, le-ta postane pravnomočna.
Udeleženci v kazenskem postopku
- Osumljenec, obdolženec, obtoženec: Oseba, ki ji je očitano kaznivo dejanje.
- Zagovornik obdolženca: Oseba, ki brani obdolženca, praviloma odvetnik.
- Oškodovanec: Oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica.
- Preiskovalni sodnik: Sodnik, ki vodi preiskavo.
- Predsednik senata: Sodnik, ki vodi postopek po obtožnici pred okrožnim sodiščem.
Zgodbe o Francetu Prešernu 「animacija」
Posebnosti in pomembne informacije
Potrdila za tujino in EU
Potrdilo o nekaznovanosti se izdaja le v slovenskem jeziku. Če oseba potrebuje potrdilo za tujino, je pogosto zahtevan tudi prevod.
Uredba EU o javnih listinah, ki se uporablja od 16. februarja 2019, zmanjšuje birokracijo in stroške za državljane, kadar morajo v eni državi EU predložiti javno listino, izdano v drugi državi EU. Uredba odpravlja obveznost predložitve prevoda javne listine. Državljani lahko organi zaprosijo za večjezični standardni obrazec, ki je priloga Uredbe in je na voljo v vseh jezikih EU. S priložitvijo tega obrazca prevod praviloma ni potreben, razen v izjemnih okoliščinah.
Pridobitev potrdil iz drugih evidenc
Poleg kazenske evidence obstajajo tudi druge evidence, kot sta evidenca vzgojnih ukrepov (za mladoletnike) in evidenca izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (po 170., 171., 172., 173., 173.a, po drugem odstavku 174., po drugem odstavku 175. člena, izvršenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika).
Pravilnik o kazenskih evidencah predpisuje enoten obrazec za pridobitev potrdila iz vseh treh kazenskopravnih evidenc. Na zahtevku je potrebno ustrezno obkrožiti evidenco, iz katere zahtevate potrdilo. Vsak posameznik (fizična oseba) lahko zahteva izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v vseh treh evidencah in se nanašajo nanj. Prav tako je mogoče pridobiti izpis iz kazenske evidence za pravno osebo.
Vloga organov in molk organa
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Potrdila morajo biti skladna s podatki iz uradne evidence.
Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da mora organ o zavrnitvi izdaje potrdila iz uradne evidence izdati posebno odločbo v roku 15 dni. Če organ ni izdal potrdila, druge listine ali odločbe v tem roku, se po preteku tega roka šteje, da je zahtevo zavrnil (t.i. molk organa). Če stranka zatrjuje, da potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila. Do različnih potrdil iz uradnih evidenc so upravičeni vsi posamezniki ter pravne osebe, ki jih potrebujejo zaradi uveljavljanja svojih pravic.