Por (Allium porrum) je priljubljena zelenjava iz družine lukovk (Liliaceae), ki je poznana že od antičnih časov. Cenili so ga že stari Egipčani, Grki in Rimljani, danes pa predstavlja nepogrešljiv del sodobnega jedilnika. Rastlina izhaja iz divjih vrst, ki uspevajo na goratih območjih osrednje Azije in v sredozemskih državah.
Užitnost in uporaba v prehrani
Por je v celoti užitna rastlina; v prehrani uporabljamo belo »lažno« steblo in del zelenih listov. Od odstranitve korenin in poškodovanih zunanjih listov je por pripravljen za uporabo. Od sorodne čebule se razlikuje po blažjem okusu, zaradi česar ga mnogi uporabljajo kot njeno zamenjavo.
- Sveža uporaba: Mladi por lahko uživamo surov, na primer v solatah, kjer ima ostrejši okus.
- Toplotna obdelava: Starejši in debelejši por je primeren za juhe, enolončnice, rižote, pečene jedi, testo in pite.
- Shranjevanje: Por lahko sušimo ali zamrznemo. V hladilniku svežino ohranja do dveh tednov, če ga zavijemo v plastično folijo.
Pri čiščenju je ključno temeljito pranje, saj se med listi pogosto nabere zemlja. Priporočljivo je, da liste operemo posamezno pod tekočo vodo ali narezanega potopimo v posodo z vodo in odcedimo.
Vrste pora in gojenje
Poznamo dve glavni vrsti: poletni in zimski por.
| Lastnost | Poletni por | Zimski por |
|---|---|---|
| Obdobje uporabe | Maj - avgust | September - april |
| Okus | Blažji | Trpek |
| Odpornost | Manj odporen | Visoka (odporen na mraz) |
Vzgoja sadik
Poletni por sejemo sredi februarja v notranjih prostorih. V vlažen substrat položimo 2-3 semena, kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ko se pojavijo kalčki, sadike prestavimo na svetlo. Na prosto jih presajamo od konca marca do sredine aprila, ko dosežejo višino vsaj 15 cm.
Zimski por sejemo v aprilu. Za presajanje na končno mesto (konec junija ali v juliju) ga lahko vzgojimo v začasni gredi s kompostno zastirko. Pomembno je, da ga sadimo dovolj globoko (do 20 cm), s čimer pridobimo daljša bela stebla.
Zdravilni učinki in sestavine
Por vsebuje vitamine A, C, B1, B2, B6, E ter minerale, kot so kalij, fosfor, magnezij in železo. Najpomembnejša sestavina je žvepleno eterično olje, ki spodbuja delovanje prebavnih žlez, jeter in žolčnika ter preprečuje gnitje v prebavilih.
Zanimivosti iz zgodovine in ljudskega zdravilstva:
- Cesar Neron je verjel, da por izboljšuje glas.
- Obkladki iz zmečkanega pora pomagajo pri pikih os ali čebel in pri protinu.
- Mešanica pora, mleka in krompirja se tradicionalno priporoča kot dietna hrana pri vnetjih.
- Por deluje kot diuretik (žene na vodo).
Krvni sladkor takoj pade! Ta recept za fižolovo juho je pravi zaklad!
Varstvo pred škodljivci
Največji sovražnik pora je porova zavrtalka, ki se pojavlja spomladi (marec-maj) in v pozno poletje (avgust-september). Njeno prisotnost prepoznamo po drobnih belih pikah na listih. Za zaščito uporabljamo kopreno ali protiinsektno mrežo, ki fizično preprečita dostop muham. Pri zimskem poru je učinkovito tudi osipanje z zemljo ali kompostom.