Piščančje meso je ena najbolj priljubljenih vrst mesa v gospodinjstvih po Sloveniji in svetu. Zaradi svoje vsestranskosti je osnovna sestavina mnogih okusnih jedi, saj je polno beljakovin in hkrati precej nevtralnega okusa. Kljub vsem svojim odlikam pa je piščanec dovzeten za razvoj nevarnih bakterij, zaradi česar ga je treba previdno shranjevati in pripravljati.
Sestava in Hranilna Vrednost Piščančjega Mesa
Izraz meso ne zajema le mišičnega tkiva, temveč tudi druge organe, kot so jetra in možgani. Meso opredeljujemo predvsem kot beljakovinsko živilo, po svoji sestavi pa je pomemben vir tudi drugih hranilnih snovi, zlasti maščob, ter biološko visokovrednih sestavin, kot so vitamini in minerali. V povprečju vsebuje pusta mišičnina brez vidne maščobe okrog 75 % vode, 18-22 % beljakovin, 1-5 % maščob, 1 % mineralnih snovi in do 1 % ogljikovih hidratov. Pri bolj zamaščenem mesu se ta razmerja nekoliko spreminjajo, predvsem na račun zmanjšanja deleža vode. Voda predstavlja prevladujočo sestavino mesa, v kateri so raztopljene mnoge, s prehranskega in fiziološkega vidika pomembne sestavine.
Beljakovine in Aminokisline
Meso velja za dober vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo, saj vsebuje esencialne aminokisline v zelo ugodnem razmerju, ki jih telo lahko uporabi za izgradnjo lastnih beljakovin. Posamezne vrste mesa (klavna živina, perutnina, ribe) imajo podobno aminokislinsko sestavo, razlike pa so opazne med beljakovinami mišičnega in vezivnega tkiva. Kite, koža in kosi mesa z veliko vrhnjega in notranjega veziva imajo tako nižjo biološko vrednost.
Maščobe
Vsebnost maščob v mesu zelo variira, od 0,5 do 30 %, in predstavlja koncentriran vir energije, ki prispeva tudi k veliki nasitni vrednosti mesa. Maščoba je lahko podkožna, medmišična in mišična. Podkožno in medmišično maščobo lahko mehansko odstranimo pred uživanjem mesa, medtem ko mišičnih maščob ni možno odstraniti. Slednje prispevajo k marmoriranosti mesa in posledično ugodno vplivajo na jedilne lastnosti mesa (barvo, mehkobo, sočnost in aromo). Na količino maščob v mesu vplivajo številni dejavniki, kot so pasma in vrsta živali, vrsta kosa, spol, starost, način vzreje in stopnja prehranjenosti ter način toplotne obdelave in predelave mesa. Manj zamaščeno je meso mlajših živali ter moških živali v primerjavi z ženskimi. Pri piščančjem in puranjem mesu je velika razlika med bolj pustim belim (prsa) in bolj zamaščenim temnim mesom (bedra). Živalske maščobe sestavlja relativno velik delež nasičenih maščobnih kislin. Največ nasičenih maščob vsebuje meso klavnih živali (govedina, ovčetina in svinjina), perutnina in konjsko meso pa nekoliko manj (30-36 %). Visoko razmerje omega-6/omega-3 dolgoverižnih maščobnih kislin v mesu je možno bistveno popraviti s primerno prehrano živali, obogateno z lanenim semenom, oljno repico, travo, ribjo moko ali ribjim oljem. V procesu prebave krme se v vampu živali tvorijo tudi manjše količine trans maščobnih kislin, ki so po kemijski sestavi drugačne od tistih, ki nastajajo v procesu industrijskega hidrogeniranja rastlinskih olj.
Holesterol in Mikrohranila
Holesterol je pomembna sestavina celičnih membran, potreben pa je tudi za sintezo žolčnih soli, steroidnih hormonov in vitamina D. Pri človeku večina holesterola v cirkulaciji izvira iz lastne biosinteze, manjši del pa iz zaužite hrane. Meso vseh vrst, mleko, jajca in njihovi izdelki so edini vir holesterola v naši prehrani, kar je tudi eden glavnih vzrokov, da so meso in druga živila živalskega izvora dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Mišično tkivo običajno vsebuje 50-80 mg holesterola/100 g, kar ni veliko, saj ga telo dnevno sintetizira približno 1000 mg. Določene vrste drobovine, kot so srce, ledvica, možgani, in nekateri mesni izdelki, pa lahko vsebujejo tudi preko 300 mg/100 g. Meso je tudi pomemben vir mikrohranil, kot so železo, cink, selen in vitamin B12. Na splošno ni pomemben vir maščobotopnih vitaminov, izjema so jetra, ki predstavljajo najpomembnejši vir vitamina A in dober vir vitaminov D in K.
Deli Piščanca in Njihova Uporaba
Piščančje meso razdelimo na več osnovnih delov, ki se razlikujejo po teksturi, vsebnosti maščobe in primernosti za različne načine priprave.
Prsi (s kostjo in kožo)
Piščančje prsi s kožo in kostjo so priljubljene pri ljubiteljih belega mesa. Lahko so cele ali prepolovljene, kožo pa lahko odstranimo, meso pa narežemo na tanke rezine, trakove ali kocke. Primerne so za cvrtje v ponvi, peko v pečici ali pripravo na žaru. So odlična sestavina za narastke in rolade, posebej pa so priljubljene za manj kalorične, dietne obroke.
File prsi (brez kosti in kože) in mini file
Belo meso fileja prsi je nežnega in lahkega okusa, hitro in enostavno pripravljeno. Sestavni del fileja prsi je mala mišica, ki ji rečemo tudi mini file. File lahko kratko popečemo v ponvi ali v pečici ter postrežemo v hamburgerju, sendviču ali s krompirjem.
Peruti
Peruti so odličen prigrizek in glavni obrok. V njenih treh delih je glede na količino mesa precej kosti, zato jih je nujno potrebno obirati. Konico peruti z zapestnimi kostmi se lahko pusti ali pa odstrani.
Stegna in file stegen
Sočna piščančja stegna so enostavna za pripravo. Najhitreje so pripravljena, če jih ločimo od kosti in spečemo v ponvi ali na žaru.
Bedra (krača + stegno) in file beder
Številni prisegajo, da je najboljše meso tik ob kosti. Koža piščanca zadržuje vlago, kost pa mesu daje odličen okus. Bedrca so bogata z železom in polnega okusa. Odlična so v pripravljena v pečici, primerna so za peko tudi v kozici. Dobi se jih z rezom, ki se začne med stegnom in poteka v smeri medeničnega sklepa, pri čemer stegnenični oziroma medenični kosti (črevnica in sramna kost) ne smeta biti poškodovani več kot 5 mm od črte prereza.
Krače
Krače so temno meso. Pripravimo jih lahko tudi sami, če v bedru zarežemo skozi sklep. Krače so najboljše, če so marinirane in pripravljene na žaru ali v pečici, posebej priljubljene pa so pri otrocih.
Drobovina
Piščančja jetra in srca najpogosteje popražimo v ponvi. Z jetri oplemenitimo kruhove cmoke ali jušne vlivance. Jetra morajo biti brez žolčnika, mišični želodec pa brez notranje roževinaste membrane. Srce je lahko brez ali z osrčnikom.
Kakovostni Razredi in Standardi
Kakovost piščančjega mesa je ključna za okus in varnost. Evropska zakonodaja predpisuje razdelitev piščančjega mesa v dva kakovostna razreda.
Kakovostna Razreda A in B
Evropska zakonodaja predpisuje razdelitev piščančjega mesa v dva kakovostna razreda: A in B. V slovenskih trgovinah najpogosteje najdemo meso razreda A, kar pomeni, da gre za dobro razvite kose z zdravo barvo, brez poškodb, podpludb ali večjih estetskih napak. Takšno meso je tudi čistejše in vsebuje manj odvečne maščobe. Razred B se običajno uporablja za industrijsko predelavo, saj vsebuje mehansko poškodovane ali estetsko manj privlačne dele, ki pa so še vedno varni za uživanje.
Shema "Izbrana Kakovost - Slovenija"
Shema »izbrana kakovost - Slovenija« je namenjena označevanju živil, ki so višje kakovosti, so pridelane in predelane v Sloveniji ter dodatno kontrolirane. Ta znak kupcem na prvi pogled pove, da izbirajo meso, katerega celotni proces reje je potekal v Sloveniji. Shema vključuje rejce, predelovalce mesa in trgovce, ki izpolnjujejo dodatne kakovostne zahteve in so podvrženi rednim in izrednim presojam usposobljenih presojevalcev iz neodvisnih certifikacijskih organov. Merila se razlikujejo glede na vrsto mesa, skupno pa jim je posvečanje posebne pozornosti krmi živali, upoštevanje dovoljenega transportnega časa in skrb za ustrezno zdravstveno varstvo živali. To zagotavlja jasno sledljivost in zaupanje potrošnikov.
Uporaba Antibiotikov
V Sloveniji je uporaba antibiotikov v vzreji piščancev strogo regulirana. Piščanci, vzrejeni za meso z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ne prejmejo antibiotikov rutinsko. Rejci morajo poleg vseh običajnih zahtev reje zagotoviti kakovostno voluminozno krmo, ki mora predstavljati vsaj 50-odstotni delež v uravnoteženem obroku. Prepovedano je preventivno zdravljenje z antibiotiki, dovoljeno je le posamezno zdravljenje živali, vendar se predpisani karenčni čas podaljša za pet dni. Transport živali je omejen na 200 km poti oziroma na skupni čas poti na največ osem ur.
Pravilna Priprava Piščančjega Mesa
Toplotna obdelava je najpogostejši način priprave mesa. Med toplotno obdelavo potekajo v mesu številne kemijske (denaturacija beljakovin, hidroliza kolagena, spremembe na maščobi) in fizikalne spremembe (izguba mase). Po toplotni obdelavi postane meso užitno, izboljša se prebavljivost beljakovin, meso pa pridobi primerne senzorične lastnosti, kot so videz, barva, sočnost, mehkoba in aroma. Prehranska vrednost se v veliki meri ohrani, zagotovi pa se tudi ustrezna obstojnost in zdravstvena neoporečnost.
Nasveti za peko piščanca v ponvi
Za okusno piščančje meso boste potrebovali malce pomoči soli in popra, peka na ponvi pa ne bo mogoča brez olja.
- Pomembno je, da je ponev dovolj velika, saj mora imeti meso v njej dovolj prostora. Za dva kosa piščančjih prsi tako izberite vsaj takšno s premerom 25 centimetrov.
- Če je le mogoče, naj ponev ne bo premazana s teflonom ali drugim plaščem proti sprijemanju. Piščanec bo najboljši, če uporabimo kar litoželezno ponev.
- Najprej segrejemo ponev in dodamo maščobo. Nato vanjo nežno položimo piščančje prsi.
- Ogenj naravnamo na srednjo temperaturo. Pomembno: ko je piščanec v ponvi, ga ne premikamo, obračamo ali imamo z njim kakršne koli drugačne opravke vsaj pet minut.
- Če želimo, da bo piščanec zares zlato rjav, ga obrnemo samo enkrat. Preden pa to storimo, ne kukamo pod spodnjo stran in ne preverjamo, ali je že dovolj rjava. Zaupati je treba času in potrpežljivo počakati, da mine pet minut na vsaki strani.
- Ko je piščanec pečen, v ponev dodamo kocko masla. Tako kot pri sočnem steaku, tudi tukaj tako poudarimo okus mesa. Nikar pa ga v ponev ne dodajamo že med peko, saj se bo maščoba zažgala, še preden bo piščanec gotov.
Kosi mesa z malo vezivnega tkiva so mehkejši in primernejši za suho toplotno obdelavo, npr. pečenje, pečenje na žaru, praženje (pljučna pečenka, ledja, hrbet). Pri suhi toplotni obdelavi govorimo o različnih stopnjah pečenja, odvisno od temperature v središču kosa mesa (Ts).
Priporočene Varne Središčne Temperature
Za uničenje morebitno prisotnih škodljivih mikroorganizmov je ključna ustrezna toplotna obdelava. Večina zdravju škodljivih bakterij je uničena pri temperaturi nad 70 °C v nekaj minutah. Priporočamo uporabo vbodnega termometra za preverjanje središčne temperature.
| Toplotna obdelava | Živilo | Priporočena središčna temperatura |
|---|---|---|
| Pečenje, kuhanje, dušenje, praženje | Cela perutnina - piščanec | ≥82 °C (merimo v bedru) |
| Pečenje, kuhanje, dušenje, praženje | Piščančje prsi | ≥77 °C |
| Pečenje, kuhanje, dušenje, praženje | Perutninsko meso - manjši kosi, nadevi | ≥74 °C za 15 sekund |
Pravilna uporaba vbodnih termometrov: Termometre je treba pred vsako uporabo in med posameznimi meritvami očistiti (v čisti vodi z dodatkom čistilnega sredstva), dobro sprati in lahko tudi razkužiti z alkoholnim robčkom. Najbolj pravilne in zanesljive so meritve temperature v sredini (najdebelejšem delu) živila. Pri mesnih živilih ni priporočljivo izvajati meritev tik ob kosti. Počakajte, da se termometer stabilizira, in odčitajte končno vrednost temperature.
Varnost in Higiena pri Ravnanju s Piščancem
Priprava svežega perutninskega mesa v domači kuhinji lahko predstavlja tveganje za zdravje, če pri pripravi ne upoštevamo osnovnih načel higiene živil. Uživanje pokvarjenega ali nehigiensko pripravljenega piščanca lahko povzroči zastrupitve s salmonelo, kampilobakterjem, listerijo ali bakterijo E. coli. Simptomi so driska, bruhanje, vročina in v hujših primerih celo hospitalizacija. Glavni povzročitelji črevesnih okužb, povzročenih s perutninskim mesom, so salmonele in kampilobakter.
Prepoznavanje Pokvarjenega Mesa
Zelo pomembno je prepoznavanje znakov pokvarjenega piščanca, saj lahko uživanje le-tega povzroči zastrupitev s hrano.
- Neprijeten vonj: Eden najbolj očitnih znakov je neprijeten vonj. Sveže piščančje meso nima močnega vonja. Če piščanec oddaja neprijeten vonj, je to jasen znak, da je meso pokvarjeno, saj ta vonj povzročajo bakterije, ki se razmnožujejo na mesu.
- Sprememba barve: Svež piščanec je svetlo rožnate barve z belo maščobo. Rahla sprememba barve je normalna zaradi reakcij beljakovin, vendar na mesu ne smete videti nič sivega, zelenega ali rumenega.
- Tekstura: Sveže piščančje meso je čvrsto in sijoče, vendar ne sluzasto. Če je meso lepljivo ali sluzasto, je to znak pokvarjenosti.
Pravilno Shranjevanje
Piščančje meso je občutljivo na temperaturne spremembe. Zato je pomembno, da upoštevate naslednja navodila:
- Sveže meso hranimo v hladilniku pri temperaturi do 4 °C in ga porabimo v 2 do 3 dneh.
- Če ga ne bomo uporabili takoj, ga zamrznemo pri -18 °C.
- Zamrznjeno piščančje meso vedno odtajamo v hladilniku, nikoli na sobni temperaturi, saj se tako razmnožujejo bakterije. Uporabimo lahko tudi mrzlo tekočo vodo v originalni embalaži ali mikrovalovno pečico.
- Mesa, ki se odtaja v mikrovalovni pečici, ne smemo ponovno zamrzovati, saj je lahko odtajano nehomogeno, in ga je treba uporabiti takoj.
- Mesa, ki se je odtajalo, ne smemo ponovno zamrzovati.
- Če meso med shranjevanjem spremeni vonj ali barvo, ga ne uporabljamo.
Higiensko Ravnanje v Domači Kuhinji
Zaradi možnosti navzkrižne kontaminacije je ključna skrbna higiena. Podatki o prijavljenih nalezljivih črevesnih obolenjih v Sloveniji potrjujejo, da so črevesna obolenja pogosto povezana s pripravo hrane v domači kuhinji.
- S surovim perutninskim mesom vedno ravnamo tako, kot da je onesnaženo z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.
- Roke, pribor, delovne površine, ki so prišle v stik s surovim perutninskim mesom, so zelo verjetno onesnažene z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato jih je treba temeljito očistiti.
- Za pripravo jedi iz surovega mesa vedno uporabljajmo ločene kuhinjske deske in nože, ki jih ne uporabljamo pri obdelavi drugih živil ali že gotovih jedi.
- Pranje surovega perutninskega mesa pred uporabo ni priporočljivo, saj bi s pranjem povzročili raznos mikroorganizmov po kuhinjskih površinah, opremi in priboru.
- Vzdržujemo osebno higieno, pomembno je temeljito in pogosto umivanje rok, zlasti po rokovanju s surovim perutninskim mesom.
- Po peki lahko meso postrežemo v sendviču, ob prilogi rizi-bizija ali pečenega krompirja.
Pojasnilo: Ne dotikajte se surovega piščanca
Vpliv Reje na Kakovost Mesa
Slovenski potrošniki so vse bolj ozaveščeni o pomembnosti izvora jedi. Zato vse bolj posegamo po lokalno pridelani hrani, ki je bolj sveža in hranljiva ter pridelana in predelana po visokih standardih kakovosti pridelave, ki upošteva dobrobit živali. Slovenija je dežela z razgibano pokrajino, kjer so piščančje farme manjše v primerjavi s tujimi, kar pomeni, da se lahko rejci bolj posvetijo živalim, skrbijo za njihovo dobrobit in tako potrošnikom zagotovijo kakovostno lokalno meso.
Piščancem Prijazna Reja
Perutnina Ptuj je leta 2015 kot prva v Sloveniji vpeljala napreden standard piščancem prijazne reje (PPR), s čimer si je zagotovila še višjo kakovost piščančjega mesa Natur Premium. Na posebnih terasah, ki so jih rejci dodali hlevom, je piščancem na voljo bivanje zunaj, z veliko več naravne svetlobe in prostora za gibanje na svežem zraku, kar je ključnega pomena za dobro počutje živali. Ta standard je korak nazaj k reji, kot so jo poznali naši dedki in babice, saj preurejeni hlevi zagotavljajo več prostora, več svetlobe, več gibanja in izhod na prosto. Zaradi novih pogojev so piščanci bolj zdravi, kar pomeni tudi višjo raven kakovosti njihovega mesa.
Sledljivost in Lokalna Podpora
Slovenski rejci in živilska podjetja zagotavljajo, da je piščančje meso okusno in kakovostno. Ime rejca je vedno označeno tudi na embalaži mesa »izbrane kakovosti«. Kupovanje mesa »izbrane kakovosti - Slovenija« je izrednega pomena, ne samo zaradi kakovosti, temveč tudi za dolgoročen obstoj slovenskega kmetijstva. Vključenost slovenskih rejcev v shemo »izbrana kakovost« je možnost za boljši medsebojni in partnerski odnos na vseh področjih, saj pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in prehrambeni industriji.
Perutnina Ptuj je vzpostavila tudi aplikacijo KURJI ČVEK, ki združuje zanesljive in preverljive informacije z umetno inteligenco. S skeniranjem QR-kode na pakiranem piščančjem mesu Natur Premium lahko preverite izvor mesa in zastavite vprašanja o piščančjem mesu ali poiščete predloge receptov.
Recept: Piščančji trakci v smetanovi omaki
S pomočjo aplikacije KURJI ČVEK lahko odkrijete tudi recepte za hitra kosila s piščancem. Eden takšnih je:
Sestavine:
- Piščančji file Natur Premium 0.5 kg
- Sol, poper, mlet česen
- Olje
- Smetana za kuhanje
- 2 topljena sira za mazanje
- Rdeča paprika
- Goveja osnova (ali voda z govejo kocko)
Navodila:
- Piščančje fileje Natur Premium narežite na trakce. Začinite jih s soljo, poprom in mletim česnom.
- Na ponvi segrejte olje, nanj položite meso in pražite nekaj minut, da se meso obarva svetlo rjavo. Temperaturo zmanjšajte na minimum.
- Za omako v ponev dodajte smetano za kuhanje in 2 topljena sira za mazanje ter mešajte, da se sir stopi.
- Dodajte še rdečo papriko, malo mletega česna, poper in govejo osnovo (ali vodo z govejo kocko).
- Omako pokrijte in v omaki še malo pokuhajte meso.
- Postrezite s širokimi rezanci, pire krompirjem ali z njoki.
Piščanec v Svetovnih Kuhinjah
Piščančje meso je mogoče pripraviti na 1001 način in je pogosta izbira tako med tednom za hiter in hranilen obrok, kot tudi za vikend ali ob posebnih priložnostih. Ker je meso manj mastno in lahko prebavljivo, po njem radi posežejo tudi ljubitelji zdrave prehrane, svoje mesto pa je piščanec našel tudi med mesnimi dobrotami, ki jih v toplejših mesecih pripravljamo na žaru.
Azijska Kulinarika
Azijska kuhinja je znana po svoji skrivnostnosti, raznolikosti in hkrati zdravosti, saj vsebuje veliko zelenjave. Za azijske jedi je značilno, da so po večini pripravljene na voku ter vsebujejo pestro paleto začimb in omak, med katerimi sta najbolj poznani soja in curry. Pogosto so prilagojene zahodnjaškemu okusu, zato je za avtentične okuse potrebno potovanje v Azijo.
- Kitajska: Znana po riževih poljih, zato je njihova najpogostejša priloga riž, ki je običajno kuhan v pari. Pogoste so tudi testenine, pripravljene iz riža. Poleg sojine omake sta piščanec in morske dobrote neizbežne v kitajski kuhinji. Skrivnosti njihove kuhinje se skrivajo tudi v kitajskih gobicah, suhih rakcih ter mandarininih olupkih, ki izpopolnjujejo okus določenim jedem.
- Tajska: Spomin na Tajsko je nepopisen, še posebej zaradi tamkajšnjih ražnjičev (nabodalc), ki jih prodajajo in pečejo na plažah. Pripravljeni so iz piščančjega in svinjskega mesa, razlika pa je v edinstvenih začimbah in omakah. Tajska kuhinja v primerjavi s kitajsko vsebuje več začimb, zelišč in ribjih omak ter je manj mastna.
- Indija: Indijska kulinarika je izvirna, skrivnostna, pestra in po večini vegetarijanska. Ker so krave svete živali, govedine ne najdemo na njihovih krožnikih, zato je piščančje meso pogosta izbira. Poleg omenjenih sestavin indijsko kulinariko spremljajo številne začimbe, kot so cimet, ingver, kajenski poper, klinčki, koriander, muškatni orešček, žafran in kurkuma. Najpogostejša priloga je indijski kruh čapati, pečen v okrogli peči.
- Indonezija: Osnovna hrana je riž, domačini ga obožujejo, zato je težko dobiti jed brez njega, celo testenine so riževe.
- Japonska: Japonci so pravi gurmani. Njihove jedi so specifične in vsebujejo skrbno izbrane sestavine, pri čemer skrbijo tudi za estetski videz krožnika. Riž in morske dobrote so najpogostejše sestavine.
Kulinarika Bližnjega Vzhoda
Na Bližnjem vzhodu so odkrili fermentacijo, ki se dandanes uporablja pri pripravi piva in kruha. Kruh postrežejo pri skoraj vsakem obroku, saj je območje bogato z žitaricami, kot so pšenica, riž in ječmen. Kuhinji ne manjka začimb, kot so cimet, klinčki, kumina, koriander, poper, kurkuma in čili, ki ga najpogosteje zasledimo v omakah. Tradicionalni izbor mesa vključuje jagnjetino in ovčetino, vendar so priljubljene tudi jedi s piščancem, kot sta kebab ali falafel.
Ameriška, Afriška in Avstralska Kulinarika
Ameriška kuhinja, ki jo delimo na Severno, Srednjo in Južno Ameriko, je zaradi pestre preteklosti in priseljevanj izposojena iz evropske, afriške in azijske kuhinje. Najbolj je znana po hitri hrani, med katerimi sodita hamburger in hot-dog. Posebej velja omeniti Peru kot domovino krompirja.
Afriška kulinarika je pisana in vsebuje različne vrste žit, tropskega sadja, zelenjave, mesa, rib in mlečnih izdelkov, pri čemer se med državami močno razlikuje.
Avstralija ima eno najbolj raznolikih in eksotičnih kuhinj na svetu, kjer poleg kengurujevega steaka lahko okušate tudi krokodilje meso, rake in oposume. Opazijo se tudi pridihi azijske in britanske kulinarike.
Pogosta Vprašanja o Piščančjem Mesu
Kaj pomeni znak »izbrana kakovost - Slovenija« za piščančje meso?
Gre za znak, ki potrjuje, da je meso slovenskega porekla, pridelano in predelano v Sloveniji, ter da izpolnjuje višje standarde kakovosti, nadzora in dobrobiti živali.
Kako vemo, da je piščančje meso kakovostno?
Sveže meso ima svetlo rožnato barvo, je brez neprijetnega vonja in čvrsto na otip. Preverite tudi, ali nosi katerega od znakov kakovosti, na primer »izbrana kakovost - Slovenija« ali ekološko meso.
Kako pravilno shranjujemo piščančje meso?
Hranimo ga v hladilniku pri temperaturi do 4 °C in porabimo v 2 do 3 dneh. Če ga ne porabimo, ga zamrznemo. Odtajamo ga v hladilniku, nikoli na sobni temperaturi.
Katere jedi lahko pripravimo iz piščančjega mesa?
Najbolj priljubljene so: piščančji paprikaš, pečen piščanec, piščančji zrezki, ocvrt piščanec in ražnjiči.
Ali lahko piščančje meso vsebuje antibiotike?
Uporaba antibiotikov je v Sloveniji strogo nadzorovana. Piščanci z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« ne vsebujejo ostankov antibiotikov zaradi stroge regulacije in podaljšanih karenčnih časov.
Kaj pomeni razred A pri piščančjem mesu?
Gre za najvišji kakovostni razred, ki označuje dobro razvite kose z zdravo barvo, brez poškodb, podpludb ali večjih estetskih napak, ki so čisti in vsebujejo manj odvečne maščobe.