Pirin zdrob je pravo večnamensko živilo izjemnih lastnosti. Čeprav se morda ne uporablja tako pogosto kot pšenični zdrob, bi bilo pretirano reči, da je pozabljeno živilo. Pira, iz katere se zdrob pridobiva, je žito, ki vsebuje gluten, vendar ta vpliva na telo drugače kot pšenični gluten, saj je lažje prebavljiv. Poleg tega je pira izjemno bogata s hranili. BIO pirin zdrob, kot je BUFO ORGANIC, je narejen iz ekološko pridelane pire (Triticum spelta), enega izmed prvih gojenih žit, ki se v naši prehrani počasi ponovno uveljavlja, saj je za naše telo lažje prebavljiva kot pšenica.
Zgodovina in razširjenost pire
Pira je pravi kralj starodavnih žit z zgodovino, dolgo skoraj 10.000 let, ki daleč presega tisto, ki jo pripisujejo pšenici khorasan. Najočitnejše sledi gojenja pire segajo v leto 7.500 pr. n. št. na jugovzhodu današnje Turčije. Obdelovanje se je nato postopno zmanjševalo, začenši od bronaste dobe, in je ostalo prisotno le v gorskih območjih.
Ponovno odkritje pire, kot tudi drugih starodavnih žit, je zasluga raziskovalcev, ki so preiskali podeželje v osrednji in južni Italiji v iskanju prvotnih populacij. Skrbniki še vedno gojijo piro v hribovitih in goratih območjih (300-1.000 m) srednje Italije (npr. Toskana, Umbrija, Marke) in severne Italije (npr. Južna Tirolska, Valtellina).
Italija je med drugim ena redkih držav, kjer je gojenje pire in starodavnih žit dobilo učinkovit gospodarski pomen. To je posledica vse večje pozornosti tako njenim prehranskim in zdravstvenim lastnostim kot tudi agrobiotski raznovrstnosti in agroekologiji. V Umbriji, blizu Perugie, v kraju Monteleone di Spoleto, so bila v etruščanski grobnici iz 700. stoletja pr. n. št. ('grobnica vozov') najdena jedrca pire. Gojenje še vedno poteka v gorskih območjih (700-1000 m), na apnenčastih tleh, ki preprečujejo zastajanje vode v deževnem obdobju. Farro di Monteleone di Spoleto DOP je simbol agrobiotske raznovrstnosti, agroekologije in zdravja. V Toskani, provinca Lucca, več kot 50 kmetov skrbnikov ščiti IGP Farro della Garfagnana.
Pira se lahko goji v skladu z agroekologijo ali ekološko pridelavo, z zmernimi vložki (npr. gnojila) in brez potrebe po agrokemikalijah. Njen majhen seznam sort - v primerjavi s seznamom navadne pšenice, ki je predmet intenzivne genetske selekcije - potrjuje "rustikalnost" pire, ki se tudi zato dobro poda režimu ekološkega kmetovanja. Agroekologija in zdravje se v piri idealno povezujeta, saj združujeta najstarejšo žitno tradicijo Sredozemlja in sredozemsko prehrano - z njenimi neštetimi koristmi - s cilji trajnostnega razvoja v Agendi ZN 2030.
Vrste pire
V žanru Triticum se pira od navadne pšenice (mehke in trde) razlikuje po tem, da je njeno zrnje obdelano ('zrnato zrno'), medtem ko so klasčki in rahlji bolj krhki. Tri vrste pire so v bistvu namenjene za različne namene (npr. moka, juha, industrijska uporaba). Obstajajo tri glavne vrste pire:
Enozrnata pšenica (Triticum monococcum)
Triticum monococcum, ali enozrnata pšenica, je prehransko najbogatejša izmed treh vrst.
Dvozrnata pšenica (Triticum dicoccum)
Triticum dicoccum, imenovan tudi *emmer* ali "konvencionalna" pira, je najbolj gojena vrsta. Velikost njenih zrn omogoča večji pridelek pri enakem številu semen, njena produktivnost pa je večja kot pri drugih dveh vrstah. Ta vrsta pire se priporoča v prehrani ljudi, občutljivih na pšenico, ob upoštevanju manjše vsebnosti glutena. Pri pirini dikoki je poudarjeno delovanje zniževanja holesterola, kar je posledica visokega razmerja med tokoferolom in tokotrienolom (T3/T).
Velika pira (Triticum spelta)
Triticum spelta, ali velika pira, je vrsta, ki se najpogosteje uporablja za industrijsko predelavo hrane. Uporablja se za industrijsko proizvodnjo različnih izdelkov, ki se odlikujejo v marketinškem smislu agrobiotske raznovrstnosti, agroekologije in zdravja.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi pirinega zdroba
Pirin zdrob je izjemno bogat s hranili. Glavne sestavine pire so vitamini B kompleksa in vitamin E. V njej najdemo tudi veliko ključnih aminokislin in kompleksnih ogljikovih hidratov. Pira ima precejšnjo vsebnost beljakovin (z manjšo vsebnostjo glutena kot pšenica) in nenasičenih maščobnih kislin. Poleg tega pirin zdrob vsebuje veliko prehranskih vlaknin, beljakovin in mineralov, vključno s fosforjem, magnezijem, železom, bakrom, cinkom in manganom. Zmanjšana aktivnost encima (β-amilaza in lipoksigenaza) prav tako pomaga ohranjati rok uporabnosti izdelkov, pridobljenih iz nje.
Podpora prebavi in uravnavanje sladkorja v krvi
- Pirin zdrob je lažje prebavljiv kot pšenični gluten.
- Protivnetno delovanje in blagodejen vpliv na prebavni sistem sta glavni lastnosti tega živila.
- Pira se priporoča že od začetka dohranjevanja najmlajših, kar priča o njeni hranilni vrednosti in blagem delovanju na telo.
- Pirin zdrob vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki upočasnjujejo delovanje želodca, kar daje občutek sitosti, izboljšujejo prebavo, znižujejo holesterol in upočasnjujejo dvig krvnega sladkorja.
- Cela zrna pire zaradi kompleksnih ogljikovih hidratov in vlaknin imajo nižji glikemični indeks. Glukoza se veliko počasneje sprošča v krvni obtok in tako uravnava raven sladkorja v krvi, kar zmanjšuje tudi nevarnost za nastanek diabetesa.
- Škrob, izoliran iz pire, je počasi prebavljiv, kar je lahko posledica kompleksnosti strukture škroba in visoke vsebnosti amiloze.
Krepitev imunskega sistema in protivnetno delovanje
- Pira krepi imunski sistem in bistveno prispeva k njegovemu protivnetnemu delovanju.
- Bogastvo vitaminov in mineralov (zlasti baker, cink, mangan in železo) izboljšuje odpornost.
- Pirin zdrob tako vsebuje protivnetne snovi, kot so kompleksni ogljikovi hidrati, polisaharidi in vredne aminokisline.
- Nutracevtskim lastnostim pire pripisujejo tudi vsebnost polifenolov in karotenoidov, kot so lutein, zeaksantin in β-karoten. Ti zaradi svojih antioksidativnih, protimikrobnih in imunomodulatornih lastnosti prispevajo k različnim koristim za zdravje.
Zdravje srca in ožilja
- Dieta s piro je dokazano zmanjšala skupne lipide, trigliceride in holesterol LDL v krvi.
- Zato se zdi, da pira potencialno zmanjšuje dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, čeprav so za dokončno potrditev potrebne dodatne randomizirane klinične študije.
- Pira se priporoča tudi pri posameznikih z vnetjem črevesja in povišanim holesterolom.
Uporaba pirinega zdroba v kulinariki
Pirin zdrob, ki je žametne konsistence in zelo svetlo rjave barve, je še posebej znan med mamami dojenčkov, saj je eden prvih obrokov, ki ga lahko postrežemo malčkom. Pirin zdrob vas bo nasitil in okrepčil, saj se uporablja v različnih jedeh, od slanih enolončnic in juh do zapeljivih sladic, kot je kremast zdrobov puding.
Priprava mlečnega griza
Za pripravo mlečnega griza na hitro zavrite mleko ali vodo v manjši posodi, jo odstavite in z metlico vmešajte pirin zdrob. Postavite nazaj na zmanjšan ogenj, da zmes zgolj rahlo vre. Kuhamo ga v vreli vodi ali mleku, 10 - 15 minut. Priprava je enostavna: zdrob zavremo v vodi ali mleku in dodamo začimbe ali sadje po želji.
Recept: Pirin zdrob s hruško
Pirin zdrob s hruško je odlična izbira za zdrav, okusen in hranilen zajtrk. Količino sestavin prilagodite številu oseb; npr. za dve osebi lahko pripravite 2 hruški, skuhate v 4 dl vode in vmešate 3 jedilne žlice pirinega zdroba.
- Hruško olupite in jo narežite na tanke rezine.
- Hruško zalijte s 180 ml vode in kuhajte 10 minut.
- Nato vmešajte 1 jedilno žlico pirinega zdroba.
- Med mešanjem, kuhajte še 3 minute.
Namesto pirinega zdroba, lahko izberete tudi koruzni, pšenični ali zdrob katerega drugega žita.
Sladice s pirinim zdrobom
Če želite pripraviti zdrobovo sladico, je kombinacij neskončno. Izberite svoje najljubše živilo, ga dodajte v pirin zdrob in uživajte v zdravem, preprostem in hitrem obroku!
Drugi pirini izdelki in zdrave alternative
Iz pire se ponavadi izdelujejo različni izdelki, ki so prav tako cenjeni zaradi svojih hranilnih vrednosti in okusa:
Pirina moka
Pirina moka je postala priljubljena izbira med tistimi, ki iščejo alternativo pšenični moki in cenijo zdravo prehrano. Je bogata z vlakninami, beljakovinami, vitamini in minerali. Pri uporabi pirine moke v receptih je pomembno upoštevati njene posebnosti, saj se lahko testo obnaša drugače kot pri uporabi pšenične moke. Ima precej podoben okus pšenični moki, vendar malo slajši. S pirino moko lahko pripravite odličen pirin kruh, pirine palačinke, pirine piškote, pirine testenine in pico.
Pirina kaša
Pirina kaša je podobna rižu. Iz nje lahko pripravimo pirino rižoto, jo dodamo v juhe, solate, enolončnice ali pa jo uporabimo za sladke jedi. Pripravimo jo na enak način kot riž, le da jo kuhamo nekoliko dlje.
Pirini otrobi
Pirini otrobi nastanejo pri mletju pire. Bogati so z vitamini, prehranskimi vlakninami in minerali. Vlaknine upočasnijo delovanje želodca, kar daje občutek sitosti, izboljšajo prebavo, znižujejo holesterol in upočasnjujejo dvig krvnega sladkorja. Lahko jih vmešamo v mleko, jogurt ali skuto, da dobimo zdrav visoko beljakovinski obrok.
Druge vrste zdrobov
Izraz zdrob izhaja iz nemškega imena za grobo mleta žita, predvsem pšenico, kjer obstaja posebna velikost granulata, ki so jo nemški mlinarji poimenovali "griess". Zdrob dobimo z enakim postopkom mletja kot moko, le da so zrna nekoliko večja. Danes, v času množice različnih superživil, se srečujemo z mnogimi vrstami, okusi in barvami zdroba. Poleg pšeničnega in pirinega zdroba obstajajo še druge vrste, ki so priljubljene v različnih kuhinjah in med različnimi skupinami ljudi:
- Rižev zdrob: Navdušil je predvsem fitnes svet in športnike, saj je odličen vir ogljikovih hidratov.
- Ječmenov zdrob: Vsebuje precejšen delež prehranskih vlaknin, ki blagodejno vplivajo na prebavo. Ječmenova sluz, ki nastane pri kuhanju oluščenega zrnja, je dragoceno dietno živilo, zato je ječmenov zdrob odlična izbira za zajtrk ali lahko večerjo.
- Ajdov zdrob: Odličen je za pripravo različnih kaš, ki jih lahko obogatite s suhim ali svežim sadjem, oreščki in podobno.
- Koruzni zdrob (ali koruzna moka): Odličen je za pripravo polente, žgancev, cmokov, žličnikov in narastkov. Odlično nadomesti pšenični zdrob, zlasti za tiste, ki so občutljivi na gluten.
Zdrave vrste moke
Poleg že omenjenih pirinih izdelkov strokovnjaki priporočajo tudi druge zdrave vrste moke:
- Polnozrnata pšenična moka: Pri njeni pridelavi se uporabljajo cela pšenična zrna, ki niso oropana hranilnih snovi. Je bogata z vitamini B in E, vlakninami, cinkom, magnezijem in železom.
- Kokosova moka: Vsebuje malo ogljikovih hidratov, veliko vlaknin in je brez glutena. Primerna je za peko in kuhanje ter pospešuje metabolizem in daje občutek sitosti.
- Čičerikina moka: Je brezglutenska alternativa pšenični moki, bogata z beljakovinami, rudninami, vlakninami in ima nizek glikemični indeks.
- Ovsena moka: Ne vsebuje glutena in je bogata s cinkom, magnezijem, selenom, vitaminom E ter spodbuja prebavo.
Priprava in shranjevanje pirinega zdroba
BIO pirin zdrob BUFO ORGANIC ni toplotno obdelan. Kuhamo ga v vreli vodi ali mleku, 10 - 15 minut. Po odprtju izdelek dobro zaprite in hranite na suhem, hladnem in temnem mestu, saj bo tako izdelek ohranil svojo kvaliteto tudi po odprtju. Pira in pirin zdrob vsebujeta gluten.