Škofjeloški kruhki so značilno slovensko pecivo, izdelano iz začinjenega medenega testa, ki se oblikuje z odtiskanjem v lesene kalupe. Ta edinstvena sladica, globoko zakoreninjena v kulturno dediščino Škofje Loke in okolice, se od tradicionalnih medenjakov razlikuje predvsem po tem, da ne vsebuje jajc.
Sestavine in značilnosti
Osnovno testo za Škofjeloške kruhke je narejeno iz ržene moke. Poleg nje so ključne sestavine še med, jelenova sol (pepelika), mleti poper, cimet in nageljnove žbice. Ta kombinacija daje kruhkom značilen, bogat okus.
Kruhki so znani po svoji trdoti in izjemni obstojnosti. Če so pravilno pečeni, se ne pokvarijo in jih je mogoče hraniti več let, kar je bila v preteklosti pomembna lastnost.
Umetnost lesenih modelov
Posebnost Škofjeloških kruhkov je njihovo oblikovanje s pomočjo izrezljanih lesenih kalupov. Za izdelavo teh kalupov je najprimernejši hruškov, češpljev ali javorjev les, ki mora biti primerno velik in debel za natančno rezljanje. Kalupe so tradicionalno izdelovali moški.
Motivi na kalupih so se skozi čas razvijali in odražali različne vidike življenja in kulture. Najpogosteje so rezljali:
- srca, pipe in pokroge (lunice)
- človeško in živalsko figuraliko
- rastlinske, cvetlične in geometrijske motive
- upodobitve predmetov
- nabožne motive
- fantastične živalske motive
- frigure in prizore iz plemiškega okolja
Najstarejši ohranjeni modeli pogosto prikazujejo moškega in žensko v narodni noši ter različne živali, kar priča o njihovi etnološki vrednosti.
Kulturna dediščina in prepoznavnost
Škofjeloški kruhki so prepoznani kot pomemben element slovenske nesnovne kulturne dediščine. Njihova pomembnost je bila poudarjena tudi na državni ravni. 17. februarja 1993 so v Sloveniji izdali štiri nove poštne znamke v seriji Evropa v malem, ki so zamenjale dotedanje znamke z grbom. Med motivi, ki so krasili te znamke in predstavljali slovensko kulturno dediščino, so bili tudi Škofjeloški kruhki.
Viri
- Polanc, Jožica (2000). "Leseni modeli za loške kruhke." Les (Ljubljana). letnik 52, številka 9, str. 296+301-302.
- Golob, France (1986). "Leseni modeli za mali kruhek z loškega ozemlja". Loški razgledi. letnik 33, številka 1.
- Sterle Meta (1981). "Mali kruhek na Loškem". Loški razgledi. letnik 28, številka 1.
- Orel, Boris (1937-1939). "Od kruha do "malega kruhka"". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 198-219.
- Ložar, Rajko (1937-1939). ""Mali kruhek" v Škofji Loki in okolici". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 169-197.
- JENKO MEDAR, Mateja (2012). Lectarstvo s projektnim učnim delom na razredni stopnji : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 16. oktober 2020].
- Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 214-215.
- PLEŠNAR, Stojan (2016). Poštna znamka kot element propagande in oglaševanja : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [Dostopano 16. oktober 2020].
- "»Medena« umetnost, ki izumira", str. 15, Gorenjski Glas, 10. maj 1972, l. 25, št. 1.
- "Vsak je unikat", str. 6, Gorenjski Glas, 14. februar 1995, l. 48, št.
- "Trideset let rezljanja v les", str. 11, Gorenjski Glas, 14. september 1968, l. 21, št.
- "Škofjeloški kruhek na poštni znamki", str. 28, Gorenjski Glas, 19. februar 1993, l. 46, št.
- »Zgodi se škrat«. www.filatelija.com. Pridobljeno 15. oktober 2020.
- "Opis enote nesnovne kulturne dediščine", 13. oktober 2020.
- »PLESTENJAK, Dora«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 15. oktober 2020.