Paprika s svojimi pestrimi oblikami in okusi navdušuje številne ljubitelje vrtnarjenja. Vendar se je za zdrave in sočne plodove v času rasti potrebno nekoliko potruditi. Če ji od takrat, ko rastlina oblikuje cvet, posvetimo malo več pozornosti, bo trud poplačan s sočnimi plodovi. Po okusu ločimo ostre, pol-ostre in sladke paprike. Pri nas so seveda bolj priljubljene sladke sorte, katerim se je v zadnjih letih pridružil tudi pekoči čili.
Izbira in priprava sadik
Za uspeh pri gojenju paprike je ključna pravilna izbira in priprava sadik. Na sadike mnogi prežijo že aprila, a tiste, ki zrastejo prehitro, pogosto nimajo dovolj močnega stebla. Pri izbiri sadik ni pomembno, kako visoke so. Pomemben je močno razvit koreninski sistem. Rastlina je lahko visoka 20-30 cm, ni nujno, da je visoka pol metra. Površina listov mora biti temno zelena, brez lis ali rumenih odtenkov.
Setev paprike
Papriko sejemo vsaj teden dni pred paradižnikom. Setev za sadike feferonov in čilija se časovno in opravilno ujemajo s papriko. Pod lončkom postavimo brisačo, da se preveč ne pregrejejo. Toploto je treba zagotoviti tudi v nočnem času. V hladnih hišah bodo rastline kasneje kalile.
Papriki in ostalim plodovkam je treba zagotoviti visoke temperature v začetku rasti. Seme paprike sejemo v čepek in pršimo. Omočenost čepka preverite tako, da čepek brez semena prerežete in preverite, če je navlažen tudi v notranjosti. Tako ustvarimo dobre pogoje za kalitev semena, saj ne želimo, da je čepek preveč zasičen z vodo. Pršimo lahko tudi vsak dan, ko so čepki nad radiatorjem, kasneje po potrebi. Omenili smo, da je treba pršiti tako dolgo, da od čepka pri stisku ne kaplja. Sadikam, ki jih gojite v stanovanjih je treba zagotoviti dovolj svetlobe, da ne bodo preveč velike. Če se „pretegnejo“, je treba nekoliko zmanjšati temperaturo in povečati svetlobo.
Pri vzgoji sadik je potreben zelo svetel in seveda topel prostor. Paprike sodijo med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa potrebujejo še več toplote. Zato sadik na prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20. majem. Nega in vse ostalo je enako kakor pri papriki. Poglavitno poletno opravilo je namakanje, saj čili, tako kakor vse plodovke, potrebuje veliko vode.
Priprava tal
Ob sajenju moramo poskrbeti za rodovitna tla, ki so dobro založena z organsko snovjo in hranili. Za ustrezno pripravljena in rahla tla v času sadnje so hvaležne bučke, kumare, melone, lubenice in ostale plodovke. Korenine se bolje razraščajo, če tla pripravimo s pomočjo Ruskih vil Premium. Tudi visoka greda je le toliko dobra, kolikor je dobra njena zemlja. Če ste jo jeseni ali zgodaj spomladi pravilno pripravili, ste že naredili pol poti. V nasprotnem primeru pa še ni prepozno.
Kako obogatiti visoko gredo za paradižnik in papriko:
- Dodajte vsaj 10 cm dobro dozorelega komposta ali humusa iz vrtnega kupa.
- Vmešajte lesni pepel za kalij, ki pomaga pri tvorbi plodov.
- Za boljše korenine uporabite dolomitno moko, ki prinaša kalcij in uravnava kislost.
- Zemljo nežno zrahljajte in površinsko prekopljite, da zrak doseže globlje plasti.
Paprika ni zahtevna le po hranilih, temveč tudi po strukturi tal. Potrebuje rahlo, a vlago zadržujočo zemljo. Visoka greda, kjer je prst preveč zbita, hitro postane suha in neproduktivna. Zemljo po dežju redno rahljamo, da tla niso zbita, saj mora biti v območju korenin vedno dovolj zraka. Zelo se obrestuje, da takoj po okopavanju poskrbimo tudi za zastirko.
Sajenje paprike
Maja, ko mine nevarnost zadnjih zmrzali, se vrtnarji osredotočijo na sajenje toploljubnih vrtnin na gredice. Paprika, jajčevci, čiliji in feferoni so najbolj občutljivi na prezgodnje sajenje v mesecu maju. Papriko in paradižnik, kot toplotno zahtevnejši vrtnini, presajamo na prosto šele v maju, ko ni več nevarnosti pozebe in so povprečne dnevne temperature nad 10 ºC. Za ti dve vrtnini so namreč problematične že temperature pod 10 ºC, saj se pri tako nizkih temperaturah že pojavijo prvi znaki motenj v rasti in razvoju. Po presajanju sadik paprike in paradižnika na končno mesto so te izpostavljene ostrejšim pogojem, kot jih imajo v času vzgoje sadik. Predvsem so rastline izpostavljene večjim temperaturnim nihanjem in nižji jutranji temperaturi, nižji relativni zračni vlagi in jutranji rosi, neposrednemu sončnemu sevanju, padavinam ipd.
Dnevne temperature na prostem naj se v času sajenja gibljejo okrog 20 °C, minimalna dnevna temperatura je 15 °C. Nočne temperature morajo biti višje od 12 °C. Papriko in jajčevec v osrednji Sloveniji obvezno sadimo v drugi polovici maja. Paprika pri hitrem sajenju zastane v rasti in imamo kasnejši, slabši pridelek. Visokokakovostne sadike, ki so dobro posajene, lažje prenesejo presaditveni šok ter ostrejše pogoje kot slabo pripravljene ter nepravilno posajene. Gostota sajenja na visoki gredi naj bo premišljena. Paprike imajo raje več bližine, paradižniki pa svobodo.
Razdalje sajenja
- Paradižnik: 50-60 cm med rastlinami, 70 cm med vrstami
- Paprika: 30-40 cm med rastlinami, 50 cm med vrstami
Papriko sadimo bolj plitko - koreninski vrat mora ostati na svetlobi, sicer začne gniti. V sadilne jamice lahko dodate pest jajčnih lupin (kalcij), žličko pepela in zalijete z zeliščno mešanico ali raztopino kopriv. Po sajenju ne pozabite na okopavanje in ustrezno zalivanje.
Nega paprike po sajenju
Po presajanju je treba rastlinam omogočiti in pomagati do hitrega razvoja koreninskega sistema. To lahko naredimo na več načinov.
Nasveti za nego sadik paprike - poskrbite, da bodo mlade rastline paprike srečne - Pepper Geek
Zalivanje
Pri papriki je zelo pomemben režim zalivanja. Največ vode rabi, ko nastavlja plodove, saj bodo drugače plodovi manj mesnati, manjši in velikokrat tudi grenki. Zemljo v globino namočimo vsaj 30 cm dvakrat na teden. Za ohranitev optimalno vlažnih tal priporočamo kapljično namakanje. Ker se paprika nikoli ne sme izsušiti, ji namestimo zastirko. Paprika ima v primerjavi s paradižnikom plitve korenine, zato si za razliko od paradižnika ne more zagotoviti vode iz večje globine. Zato je za papriko zelo pomembno redno in obilno zalivanje, vsaj trikrat na teden. Po presajanju je sadike priporočljivo izdatno zaliti, nato pa zemljo osušiti (nekaj časa ne namakamo). V začetku rasti zalivamo zmerno in ne pretiravamo z vodo. Ko je suša tako močna, da rastline venejo že zjutraj, je seveda v primeru, da si želite visokega pridelka, potrebno namakanje.
Kdaj je dobro zalivati? Zjutraj ali zvečer? Zjutraj je idealno, saj svoje rastline zalivam ob prvih sončnih žarkih, pogosto že ob 6.-7. uri zjutraj. V vsakem primeru mora biti stik vode z rastlino čim manjši, zalivajte le do korenin in ne s hladno vodo. Uporabljam mlačno vodo. Rastline so živi organizmi in hladno prhanje ima lahko nanje enak učinek, kot če bi se zjutraj polili z mrzlo vodo. Za rastline je to šok in potrebujejo veliko časa, da si opomorejo.
Dognojevanje
Čez leto skrbimo tudi za redno dognojevanje z morskimi algami, ki so odlično dostopne v naravnem biostimulantu Bio Plantella Organsko za paradižnike. Z njim poskrbimo za krepitev rastlin in izboljšamo tudi izkoristek hranil iz tal. V vročem in suhem poletju od začetka razvoja plodov paprike začnemo z rednim dodajanjem gnojila Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Zaradi pomanjkanja kalcija namreč gnijejo konice plodov. Z dodajanjem kalcija preko listov nadaljujemo v rednih 7-10 dnevnih presledkih. Kalcij dodajamo izključno preko listov, saj zalivanje oz. dodajanje preko korenin v vročem poletju nima učinka. Težavo s črnenjem konic rešimo z dodajanjem kalcija.
Dva tedna po sajenju sadik je treba opraviti prvo okopavanje paprik. Po prvem okopavanju začnemo tudi s prvim gnojenjem rastlin. Pri tem uporabljamo predvsem biološka gnojila (ovčji ali kokošji iztrebki v razredčeni obliki). Tisti, ki niso preobčutljivi na kemična gnojila, jih lahko uporabljajo tudi v koncentraciji, ki jo predpiše proizvajalec.
Gnojenje ponavljajte vsakih 14 dni, najbolje zvečer ali zgodaj zjutraj. Nikoli po suši ali na vroči zemlji. Papriko, kumare, buče in ostale plodovke lahko gnojimo neposredno z organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke.
Domače gnojilo za papriko
Priporočam naravno gnojilo za paradižnik - ovčje mleko. Uporablja se lahko tudi za papriko. To je zdaj prebojno gnojilo, ki je pomemben vir pomembnih hranil za rastline, ki so nujna za zdravo rast rastlin ter zagotavljajo kakovosten in obilen pridelek. Iz njega naredim fermentirano gnojilo tako, da 1 kg granuliranega ovčjega gnoja raztopim v 10 litrih vode. Pustim ga fermentirati 10 dni in občasno premešam. Tako nastane koncentrat, ki ga je treba pred uporabo razredčiti z vodo v razmerju 1:10. To pomeni, da je treba en deciliter kvasa razredčiti z 10 decilitri vode. Preden gnojilo zlijete na korenine rastline, jo dobro zalijte, da se odprejo kapilare in korenine bolje sprejmejo gnojilo. Priporočam, da paradižnik na ta način gnojite enkrat na 10 dni. Poleg tega ovčjega ali kokošjega gnojila imam dobre izkušnje tudi z doma pripravljenim gnojilom iz kopriv, ki se prav tako pripravi v obliki kvasa po enakem načelu.
Odstranjevanje cvetov
Ali je treba papriki odstraniti prvi cvet - naslednji plod? Predvsem vrtnarji začetniki to pogosto obžalujejo in se tako prikrajšajo za pridelek. Ko se na rastlini pojavijo prvi trije cvetovi, jih priporočam odstraniti. V primeru, da smo to zamudili in so se že oblikovali majhni plodovi, jih je treba čim prej odstraniti. To je zelo pomembno za močno rast pridelka. V zgodnjih fazah rasti skušamo poskrbeti, da je na rastlini predvsem zelena snov, ki je osnova za bogat pridelek.
Bolezni in škodljivci paprike
Redni pregledi posevkov so izredno pomembni za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni ter škodljivcev.
Siva plesen
Pri papriki imamo pogosto težave s sivo plesnijo Botryotinia fuckeliana. Siva plesen se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu. Kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin. Varstvo pred sivo plesnijo je vezano predvsem na rastlinsko higieno. Vselej bodimo pozorni, da v bližini nasada ni odmrlih rastlinskih delov, na katerih se bolezen najprej pojavi. Pomaga tudi preventivno škropljenje rastlin z Bio Plantella Natur. Ekološki pripravek deluje na osnovi njivske preslice, ki debeli celično steno rastline ter na ta način zmanjša možnost okužbe. Da bodo rastline do poletja dovolj močne, jih moramo s temi pripravki škropiti tedensko.
Rumenenje listov paprike
Rumenenje listov paprike: je to škodljivec ali znak pretiranega zalivanja? Zdravje sadik je treba redno preverjati. Zlasti se moramo prepričati, da listi na papriki ne rumenijo ali se čudno zvijugajo. Zdravi listi morajo biti temno zelene barve, brez rjavih lis ali kakršnih koli madežev. Posebej bodite pozorni na spodnjo stran listov, kjer se običajno nahajajo mšice in beli molji. Deformirani listi kažejo na prisotnost pršic ali moljev, ki pa s prostim očesom niso vidni. Pri zgoraj navedenih škodljivcih je treba takoj uporabiti učinkovita škropiva, saj lahko v zelo kratkem času uničijo celotno rastlino. Danes imamo na voljo široko paleto proizvodov na kemični ali biološki osnovi. Pri izvajanju škropljenja poskušamo pršiti na spodnjo stran lista. Škropljenje listov samo z vrha je neučinkovito.
Gojenje paprike v posodah
Gojenje zelenjave na balkonih ima veliko prednosti. Seveda je pridelek pri takšni pridelavi manjši v primerjavi z običajnim gojenjem na vrtu. Vendar pa ima za človeka veliko prednost, če na svojem balkonu, ko se vrne z dela, nekaj posadi. S tem si zbistri glavo in zaposli roke. Poleg tradicionalnega paradižnika in paprike lahko na balkonu gojite tudi manj tradicionalne balkonske vrtnine, na primer krompir v vrečkah. Ali pa fižol, ki poleti prav tako naredi lepo senco. V lončke lahko posadite tudi kolerabo ali grah. Ne potrebujete veliko, za dober občutek je dovolj že malo.
Pri sajenju v korita ali visoke grede je pomembno, da je dovolj prostora in da izberemo kakovostno zemljo. Iz nje bo rastlina črpala hranila za rast, zato je velikost korita pomembna, saj tudi korenine potrebujejo prostor za rast. Zemlja mora biti kakovostna, prilagojena paradižniku in preostalim plodovkam, dovolj rahla, hkrati pa mora imeti dovolj veliko kapaciteto za zadrževanje vode.
tags: #paradiznik #pekoca #paprika