Slovenija je pokrajinsko zelo raznolika dežela, kar se odraža tudi v njeni bogati gastronomski dediščini in pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Na severovzhodu države se razprostira Panonska nižina, velika nižina v srednji Evropi, ki je pomembno vplivala na oblikovanje kulinaričnih tradicij tega območja.
Zgodovina Panonske nižine
Panonska nižina, imenovana po rimski provinci Panonia, je nastala kot udornina s tektonskim ugrezanjem površja v terciarju. V času paleocena (pred 60 milijoni let) je bila večina današnje kopne Evrope pod morsko gladino plitvega morja, imenovanega Tetida. Alpidski in karpatski orogenezi sta dvignili dno Tetide tako, da je morje presahnilo. Kotlino je zalilo pliocensko morje Tetida, ki se je konec terciarja umaknilo. Panonska nižina je poimenovana po rimski provinci Panonia. V latinščini "panis" pomeni 'kruh', kar ni presenetljivo, saj je bila v času Rimskega imperija Panonija žitnica cesarstva.
Preko Panonije so v cesarstvo vdirali Huni in Vandali. Po padcu Rimskega imperija v 5. stoletju n. št. so Panonijo naselili Slovani. Kasneje je tudi na ozemlju Panonske nižine bila proglašena kneževina Karantanija. Osrednji habitat pragoveda, imenovanega tur, je bila Panonska nižina. Tura so dokončno iztrebili v srednjem veku, nasledile pa so ga številne pasme sodobnega goveda. V času Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski nižini kraljevali celo levi.

Geografske in podnebne značilnosti
Nižino obkrožajo gorovja Alpe, Dinaridi, Karpati in Stara planina. Zaradi dolge meje s Karpati nekateri viri, predvsem madžarski, nižino imenujejo tudi Karpatski bazen. Nižino odmaka Donava s pritoki (predvsem Tisa, Sava, Drava, Velika Morava). Ob rekah je močvirnat svet, deli ravnine so puhlične planote, nad ravnino se dvigajo osamelci, zgrajeni iz starejših kamnin.
Panonska nižina ima celinsko ali kontinentalno podnebje, ki na vzhodu Madžarske prehaja v celinsko polsuho ali stepsko podnebje. Poletja so vroča in sušna, zime pa zelo mrzle (ponekod zmrznejo tla do globine pol metra). Relief je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo žepi hladnega zraka, ki drugače nastajajo na senčnih straneh hribovja. Gozdnatost je majhna (Madžarska samo 5 %), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem temperature. Dnevi so vroči, noči pa mrzle, tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz Sibirije, ki mu Srbi pravijo Košava.
Kmetijstvo in rodovitna zemlja
Čeprav na območju ne dežuje ravno obilno, je pokrajina večinoma kmetijska. Vetrna erozija iz Centralne Azije odnaša drobnozrnat sediment, ki se na območjih kopičenja rahlo sprime in ji pravimo puhlica. Na puhlici se razvije prst černozjom (črna zemlja v ruščini), ki je zelo rodovitna in jo najdemo ponekod v Panonski nižini. Na puhlici se je razvila črna prst, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmetijstva.
Na ravninah prevladuje poljedelstvo s pridelavo koruze, pšenice, sladkorne pese in sončnic; na osamelcih ter obrobnih gričevjih pa sta pomembna sadjarstvo in vinogradništvo. Z obsežnimi regulacijami rek so zmanjšali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadržali puhlico v nižini, toda izgubili so mrtvice in meandre ter z njimi biotope. Podlaga pod zemljo je koluvialno-deluvialni (koluvialno-deluvialno pomeni premeščanja) prod, ki pa ni primerna za gradnjo. Prvi naseljenci so tu našli le malo virov kovin in kamna.
Panonske narodne jedi v Sloveniji
Panonska regija v Sloveniji, predvsem Prekmurje, je znana po specifičnih kulinaričnih značilnostih, ki so se razvile pod vplivom rodovitne zemlje in zgodovinskih dogodkov. Značilnost prekmurske kuhinje so močnate jedi, od katerih je najbolj znana gibanica.
Prekmurske specialitete
- Prekmurska gibanica: Je sladica, sestavljena iz velikega števila plasti. Za njeno izdelavo sta potrebni spretnost in natančnost. To je praznična in obredna jed, izpeljanka iz besede guba. Narejena je iz krhkega in vlečenega testa.
- Zlejvanke: Pripravljajo jih iz pšenične, koruzne ali ajdove moke. Zlevanka je ena izmed preprostih sladic, možnost priprave je iz različnih mok ter na slan ali sladek način.
- Meso: Prevladujejo svinjina (prekajena, sušena ali v tünki), perutnina in divjačina.
- Bujta repa: Je jed, ki se po navadi pripravi v času kolin, kar razkriva tudi ime, saj ‘bujiti’ pomeni ubiti. To je najbolj znana zelenjavna jed.
- Kaša: Značilna jed prekmurske kuhinje je tudi kaša: ajdova, prosena ali ječmenova.
- Bograč: Pripravljen je iz treh vrst mesa, čebule, krompirja, začimb in vina. Najprimernejše vrste mesa so divjačina, svinjina in govedina.
Zaščitene tradicionalne posebnosti
Slovenija ima vrsto izjemno okusnih tradicionalnih jedi, štiri med njimi pa so posebej zaščitene z označbo Zajamčena tradicionalna posebnost. Okusiti pridelke in živila z zaščiteno označbo porekla pomeni pristno doživetje točno določenega geografskega okolja. Tako kot zaščitena označba porekla je tudi zaščitena geografska označba vezana na določen geografski prostor, le da je povezava s samim območjem nekoliko manj »stroga«.
Poleg jedi, ki so značilne za posamezne regije in destinacije, imajo nekatera mesta svoje specialitete. V vsaki destinaciji in zgodovinskem mestu lahko poskusite kakšno značilno pijačo ali jed in jo poskusite pripraviti tudi doma.
Primeri zaščitenih izdelkov v Panonski Sloveniji:
- Prleška tünka: V Prlekiji jo poznajo že več kot 500 let. Značilno prekmursko mesnino hruškaste oblike odlikuje že sam tradicionalen postopek zorjenja, ki zahteva veliko skrbnosti in potrpežljivosti.
- Štajerski hmelj: Če boste v Sloveniji naročili pivo, bo to zelo verjetno narejeno iz zaščitenega štajerskega hmelja, ki je pravzaprav skupek več slovenskih sort hmelja.
- Štajersko prekmursko bučno olje: Olje značilne temno zelene do rdeče barve ima značilen aromatičen vonj in okus ter ugodno maščobnokislinsko sestavo.

Kolektivne blagovne znamke so vzpostavljene po modelu »Izvorno slovensko«, ta pa temelji na verigi vrednosti, ki povezuje ponudnike od vil do vilic. Omogoča vam možnost nakupa visokokakovostne ponudbe prehrambnih in rokodelskih izdelkov z lokalno dodano vrednostjo, za katere se podeljujejo tudi certifikati, po katerih boste Kolektivne blagovne znamke prepoznali.

