Sladoled je priljubljena sladica in odlična osvežitev, še posebej v vročih dneh, ki razveseli tako otroke kot odrasle. Vendar pa lahko uživanje sladoleda prinese tudi tveganja, od prevar v turističnih krajih do resnih zdravstvenih zapletov zaradi nepravilnega ravnanja ali slabše higiene. Ker je sladoled zelo občutljivo živilo, je ključnega pomena poznavanje in upoštevanje določenih opozoril in nasvetov za varen nakup, shranjevanje in uživanje.
Prevare v trgovinah s sladoledom
Družinske počitnice lahko dobijo grenak priokus, če se vsakodnevni nakup sladoleda spremeni v razočaranje zaradi prevar. Zgodbe o prenapihnjenih cenah so pogoste, še posebej v turističnih mestih, kot je Rim, kjer se pogosto izkorišča nepoznavanje turistov. Spletna stran Rome.info navaja, da so prevare in turistične pasti v velikih mestih pogoste, pri čemer še posebej izstopajo trgovine s sladoledom.
Uporabniki spletnih forumov opozarjajo, da gre za "najstarejši turistični trik na svetu" in svetujejo: "Nikoli ne plačujte s kartico, vedno najprej vprašajte za ceno in plačajte z gotovino." Pomembno je tudi poznavanje lokalne zakonodaje. V Italiji na primer zakon zahteva, da je v trgovini prikazan cenik. Vedno hranite račune, in če ste še vedno v Rimu in sumite na prevaro, pokličite finančno policijo, Guardia di Finanza, na številko 117 in prijavite to trgovino. Vaši računi so vaš dokaz.
Varnost in higiena sladoleda: Občutljivo živilo
Sladoled, ne glede na to, ali gre za zmrzlino, sorbet, zmrznjeni jogurt, kasato ali parfe, je odlična ohladitev, a hkrati živilo, ki je zelo občutljivo. Pri prenosu sladoleda iz trgovine domov se kaj hitro zgodi, da se začne tajati. Takšen sladoled pa je lahko pogosto vzrok črevesnih težav pri ljudeh. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je zastrupitev s sladoledom lahko resna, včasih celo usodna.
Bakterije v sladoledih in zamrznjenih desertih, ki največkrat povzročajo okužbe ali zastrupitve, so salmonella, lysteria monocytogenes, staphylococcus aureus in enterobacteriaceae. Sladoled zato zahteva posebne pogoje shranjevanja in higiensko ravnanje. Tipični znaki zastrupitve, ki se lahko pojavijo že nekaj ur po zaužitju sladoleda, so: slabost, bruhanje, tope bolečine v trebuhu, driska in glavobol.
Nadzor varnosti sladoleda v Sloveniji
Uprava za varno hrano v Sloveniji opravlja reden, izreden in kontrolni nadzor nad sladoledi. Inšpektorji preverjajo spoštovanje živilske zakonodaje, izvajanje postopkov na načelih HACCP, splošne in posebne higienske zahteve (ustreznost prostorov in opreme, skladnost temperatur, usposobljenost osebja in osebno higieno zaposlenih). Preverja se tudi skladnost označevanja sladoledov in pravilna uporaba aditivov. Nadzor se izvaja tudi z vzorčenjem, da se preveri skladnost proizvodov s predpisi. Vzorce sladoleda analizirajo v uradnih laboratorijih na mikrobiološke parametre, kot so salmonella, listeria in enterobakterije, ter na vsebnost aditivov (na primer barvil).
V letu 2014 je bilo tekom celotne sezone proizvodnje sladoleda odvzetih 51 vzorcev sladoledov. Preverjanje vsebnosti umetnih barvil je bilo opravljeno pri 5 vzorcih. Dobra novica je, da so bili vsi vzorci ocenjeni kot varni. V 17 vzorcih so sicer odkrili povišano število enterobakterij, kar pa ne predstavlja neposrednega tveganja, nakazuje pa nekoliko slabšo higieno. V letu 2015 je bilo na mikrobiološke parametre odvzetih 13 vzorcev, vsi pa so bili ocenjeni kot varni. V treh vzorcih so inšpektorji ugotovili preseženo vrednost enterobakterij, kar prav tako ne predstavlja neposrednega tveganja za zdravje ljudi, nakazuje pa nekoliko slabšo higieno. Inšpektorji so leta 2015 odvzeli še 8 vzorcev za preverjanje vsebnosti umetnih barvil in ugotovili, da so bili vsi vzorci skladni z zakonodajo.
Nasveti za varen nakup in uživanje sladoleda
Da bi se izognili zastrupitvam in se varno hladili s sladoledom, je pomembno upoštevati nekaj nasvetov:
Pri nakupu predpakiranega sladoleda v trgovini
- Obisk trgovine, kjer boste kupovali sladoled, naj bo zadnji postanek na poti domov, da ne bo sladoled izpostavljen previsoki temperaturi.
- Sladoled naj bo zadnje živilo v trgovini, ki ga položite v nakupovalno košarico.
- Preverite rok uporabe in kupujte le sladoled, ki nima pretečenega roka.
- Ustrezno hlajen sladoled je na dotik trd in zamrznjen. Izdelek, ki je mehak na dotik, ni shranjen na ustrezni temperaturi; v tem primeru opozorite prodajalca.
- Sladoledi v odprtih zamrzovalnih vitrinah morajo biti zloženi pod označeno linijo (kratka rdeča črta).
- Sladoled shranjujte v košari ločeno od ostalih živil oziroma na vrhu živil.
- Za transport domov sladoled dobro zaščitite. Priporočljivo ga je shraniti v izolirne vrečke oziroma torbe s hladilnimi vložki, ali vsaj v papir, da bo temperatura v času transporta čim nižja.
Pri shranjevanju sladoleda doma
- Sladoled dajte takoj v zamrzovalnik.
- Preverite, da v sladoledu ni večjih kristalov ali drugih znakov odtajanja. Odtajanega sladoleda ponovno ne zamrzujte!
- Sladoled shranjujte v originalni embalaži in ga ne prestavljajte iz ene embalaže v drugo.
- Shranjujte ga v zamrzovalniku na temperaturi, ki je označena na embalaži, prav tako sladoled shranjujte v zamrzovalniku tako, da nanj ne bi vplivala višja temperatura pri pogostem odpiranju vrat zamrzovalnika.
- Embalaža sladoleda mora biti med shranjevanjem v zamrzovalniku dobro zaprta.
- Sladoleda ne shranjujte v zamrzovalniku ob živilih, ki bi lahko vplivala na njegov okus ali vonj.
- Pri serviranju uporabljajte čist pribor in upoštevajte druga pravila osebne higiene, predvsem higieno rok.
- Ne uporabljajte sladoleda, ki ima pretečen rok uporabe.
Pri naročanju sladoleda v lokalu
Pri serviranju na kornet oziroma porcijskem serviranju morajo prodajalci upoštevati pravila osebne higiene, ki jih morajo poznati vsi zaposleni v živilski dejavnosti:
- Odsvetovano je okraševanje sladoleda v hladilni vitrini s sadjem ali drugimi dekoracijami, ki so lahko vir mikroorganizmov ali drugega onesnaženja.
- Za porcioniranje naj se uporablja le čist pribor in zajemalke za sladoled, ki se jih pred vsako uporabo sproti spira pod hladno tekočo vodo ali shranjuje med porcioniranjem v posodi s stalnim dotokom čiste sveže vode. Manj zaželeno je, da prodajalec zajemalko pomoči v liter stoječe hladne vode.
- Mokrih zajemalk za sladoled se nikoli ne otresa ob gobe ali krpe, ki so idealno gojišče za razvoj mikroorganizmov. Za porcioniranje sladoleda zato NIJZ priporoča uporabo plastičnih lopatk, ki se uporabljajo ločeno za vsako vrsto sladoleda.
- Za porcioniranje sladoleda se lahko uporablja le kornete z ustreznim rokom uporabe, ki se morajo shranjevati tako, da ne pride do zunanjega onesnaženja (plastični tulci). Prav tako se lahko za porcioniranje sladoleda uporablja le čiste posodice (papirnati ali plastični lončki za enkratno uporabo s plastično žličko, servirne steklene posodice …).
- Bodite pozorni, da se prodajalec pri porcioniranju sladoleda ne dotika korneta z golo roko. Zato mora kornet predhodno oviti s papirnato servieto.
- V sladoledu, ki vam ga postreže, ne sme biti sledi tajanja (ledenih kristalčkov).
- Sladoleda v banjicah v hladilni vitrini se ne sme nikoli dopolnjevati s svežim sladoledom, temveč se banjico vedno zamenja v celoti.
Kakovost in sestava sladoleda
Kaj je sladoled v resnici?
Sladoled je v osnovi sestavljen iz mlečne baze - po navadi je to mleko ali smetana. Dodani so mu sladkor, maščobe, beljakovine, emulgatorji, stabilizatorji in - odvisno od okusa - še ostali dodatki. Sladoledna industrija vsako leto lansira nove, privlačne okuse oziroma predpripravke. Zato ni čudno, da imajo različni prodajalci vsako poletje podobne ali celo enake nove okuse. Razlika med sladoledi je odvisna predvsem od načina, kako sladoled hranijo in kako z njim ravnajo.
Razlogov, zakaj se v sladoledu namnožijo bakterije in mikroorganizmi, je več. Pomembno je, s katero zajemalko prodajalec servira sladoled. Je čista ali jo vsakič, ko zajame kepico, namoči v stoječo, včasih celo umazano vodo? Velikokrat je prav to razlog za kontaminacijo sicer neoporečnega sladoleda. Izjemno pomembna je tudi temperatura shranjevanja.
"Ko pridemo v trgovino, naj bo to zadnji izdelek, ki ga damo v voziček, doma pa ga takoj dajmo v zamrzovalnik. Ne jejmo iz embalaže, če ne mislimo vsega porabiti, ker vnašamo bakterije in lahko to pri naslednjem uživanju predstavlja problem. Poleg tega se sladoled stopi, tako pa nastane ugodno okolje za razvoj bakterij," pojasni Edvina Hafner z Inštituta za nutricionistiko.
Včasih so bile mikrobiološke analize sladoledov precej slabše - veliko je bilo zastrupitev, posledično tudi prepovedi prodaje. Za to je bil kriv jajčni rumenjak, ki se je ob pomanjkanju drugih emulgatorjev uporabljal zato, da bi sladoledu dal kremasto strukturo. Tega je danes izjemno malo, pravi Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. "Takrat je bila v sladoledih velikokrat prisotna salmonela. Tudi stafilokoke smo pred leti našli pogosteje. V zadnjih letih so rezultati teh vzorcev boljši."
Prehranski vidiki in domača priprava
Višja cena sladoleda ni vedno zagotovilo za njegovo kakovost. Zveza potrošnikov je testirala 16 družinskih vaniljevih sladoledov, vsi pa še zdaleč niso bili takšni, kot bi morali biti. Dva vzorca sta vsebovala preveč mikroorganizmov, eden pa je s sliko vaniljevega stroka in cveta na embalaži nakazoval, da ima naravne arome, v resnici pa jih ni imel. Prav tako bodite pozorni na barvo - ta je velikokrat le posledica barvil. Nika Kremič z Zveze potrošnikov zato opozarja: "Morate biti pozorni, da vas ne primamijo barva ali črne pikice. To je zmlet strok vanilje, vendar mu je bila odstranjena aroma, tako da je to bolj vizualni dodatek, da je lepo videti. V resnici pa nima vpliva na aromo. Vanilja pa ni rumena, tako da ta barva pride od barvil. Običajno gre za betakarotene, ki so dodani sladoledu."
Medtem ko sladoled vsebuje škodljiv sladkor in nasičene maščobe, ima lahko po drugi strani v primeru, da je narejen iz dobrega mleka, tudi vsa dobrodejna hranila, ki jih to vsebuje, od beljakovin pa do kalcija, ki utrjuje kosti in tako preprečuje nastanek osteoporoze. Študije so pokazale še, da naj bi ta mineral zmanjševal tveganje za pojav raka in previsokega krvnega pritiska; ker zavira širjenje maščobnih celic, naj bi pripomogel k ohranjanju lepe postave. A Mojca Cepuš, prehranska svetovalka, opozarja, da so takšne blagodejne lastnosti pri sladoledu, ki je pridelan industrijsko, prej izjema kot pravilo. "To bi veljalo, če bi sladoled vseboval najboljše mleko, ne pa tisto, ki je homogenizirano ali so ga dale krave, ki nikoli niso videle sončne svetlobe in imajo ostanke hormonov, pesticidov in antibiotikov." Poleg tega ima sladoled, ki ga nismo zmešali sami, največkrat še vrsto drugih neželenih dodatkov. "Če ga kupimo, ima več ali manj vedno dodane aditive, umetna barvila, arome, konzervanse, emulgatorje. Če bi bil sladoled vrhunski, pa bi bila pravzaprav slaba samo nasičena maščoba in sladkor."
Kako je lahko sladoled bolj zdrav?
Učinek sladoleda na naše zdravje je odvisen od kakovosti sestavin, ki jih vsebuje. "Če bi sladoled naredili doma, bi mu lahko dodali tudi surov kakav ali agavin sirup ali kaj podobnega," ponazori nutricistka. Medtem ko nikoli ne vemo, kaj se skriva v hrani, ki si je nismo pripravili sami, bi sladoled, ki bi nastal v naši kuhinji, lahko izdelali iz bolj zdravega manj mastnega mleka, dodali bi mu lahko oreške ali sadje. "Telesu naredimo manjšo škodo, če sladoled kot obrok malo uravnotežimo," pojasnjuje Cepuševa. "Mleko sicer ni priporočljivo kombinirati s sadjem, ker se različno prebavljata, je pa vseeno bolje, če sladoledu recimo primešamo jagode, saj te vsebujejo določene vitamine in minerale, ki jih v sladoledu ni." Na ta način torej morda ravno ne zmanjšamo škode, dodamo pa zato vsaj nekaj koristi.
Nas res lahko začne boleti grlo?
Obstaja mit, da nas lahko zaradi mrzlega sladoleda boli grlo ter da moramo zaradi tega najprej nekaj časa počakati, da se ta na sobni temperaturi vsaj malo stopi. Toda tega se resnično ni treba bati. Sladoled se namreč, ko ga zaužijemo, zelo hitro segreje.
Pomembna opozorila in odpoklici izdelkov
Odpoklic izdelka zaradi bakterije Listeria monocytogenes
Nedavni primer poudarja pomembnost previdnosti. V sladoledih Premium Forest Fruits in Premium Straciatella v banjicah 1000g/2l proizvajalca Neho Isni Doel, ki jih je dobavitelj družba Hrib odpoklical, je bila potrjena prisotnost bakterije Listeria monocytogenes, ki lahko ogroža zdravje ljudi.
- Serijska oznaka sladoleda Premium Forest Fruits je 230517, datum proizvodnje 17. 5. 2023, rok uporabe pa 17. 5. 2025.
- Serijska oznaka sladoleda Premium Straciatella je 230518, datum proizvodnje 18. 5. 2023, rok uporabe pa 18. 5. 2025.
Podjetje prosi, naj se preveri morebitna zaloga navedenega izdelka in se vrne v trgovino, kjer je bil kupljen. Če je na zalogi, naj se označi kot neskladen in pisno obvesti o količini. Neustrezno blago bo podjetje prevzelo in izdalo dobropis.
O bakteriji Listeria monocytogenes
Listerija (Listeria monocytogenes) je paličasta bakterija, ki je zelo razširjena v naravnem okolju. Bolezen, ki jo povzroča, imenovana listerioza, je eden od vodilnih vzrokov smrti med boleznimi, ki se prenašajo s hrano. Posebej ogrožene skupine so nosečnice, dojenčki, starejši ljudje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih lahko listerioza povzroči resne zaplete, vključno z meningoencefalitisom in septikemijo.
Kratka zgodovina sladoleda
O zgodovini sladoleda je veliko napisanega, a nihče točno ne ve, kdaj se je prvič pojavil in kdo si je izmislil to odlično sladico. Prve omembe sladoleda oziroma sladoledu podobnih sladic segajo v drugo stoletje pred Kristusom. V sladolednih sladicah je užival že veliki antični vojskovodja Aleksander Veliki, ki si je menda zelo rad privoščil ohlajene sladice prelite z medom in sadnimi nektarji. Ljubitelj ledenih napitkov je bil tudi kralj Salomon, pa rimski cesar Neron, ki je svoje najboljše tekače pošiljal v gore po sneg in led, ki so mu ga postregli okrašenega s sadjem in oreščki.
Menda naj bi se raziskovalec Marco Polo z enega svojih potovanj na daljnem vzhodu vrnil z receptom za jed, ki zelo spominja na današnji sorbet. Prav ta recept naj bi nato nekje v 16. stoletju predelali in spremenili v sedanji recept za sladoled. Morda tudi zaradi tega veljajo Italijani za velike mojstre sladoledarstva. Če so ga do leta 1660 uživali v glavnem tisti, ki so si sladoled lahko privoščili, pa je konec 17. stoletja sladoled postal sladica tudi za 'navadne' Zemljane. Danes si lahko sladoled privošči že vsak.