Na nekaterih vrtovih rastejo rastline, ki niso del vsakodnevne rutine, a imajo za sabo dolgo zgodovino uporabe. Okra (Abelmoschus esculentus), ki jo imenujemo tudi jedilni oslez ali bamija, je ena takih. Čeprav marsikdo misli, da gre za zelenjavo, je okra botanično sadež, ki izvira iz Afrike, natančneje iz Etiopije.
Gre za eno najstarejših vrst zelenjave, saj so jo že pred 3000 leti gojili Egipčani na bregovih Nila, splošno pa se sadi že več kot 4000 let. Skozi zgodovino se je rastlina razširila po Sredozemlju, v 17. stoletju pa je prišla celo v Ameriko, najverjetneje pri trgovanju s sužnji. Danes je razširjena skoraj po celem svetu, med najpomembnejšimi državami, ki jo gojijo, pa so Indija, Pakistan in Nigerija.
Značilnosti in gojenje okre
Okra je eno- ali dvoletna grmičasta rastlina iz družine slezenovk, ki zraste od 1 do 2 metra visoko. Ima okrogle ali ovalne trokrpaste liste, njeni cvetovi pa se odpirajo le zjutraj.
- Plodovi: So zeleni, podolgovati in merijo od 5 do 20 centimetrov.
- Videz: Najboljša okra je živo zelene barve, prekrita s puhom in na otip čvrsta.
- Sestava: Stroki so mesnati, znotraj pa vsebujejo večje število drobnih, okroglih in užitnih semen.
Gojenje je razmeroma nezahtevno, saj rastlina potrebuje le sončno mesto in zmerno zalivanje. Rastlina obrodi že dva meseca po sajenju, plodove pa je treba obirati vsak dan, sicer hitro prerastejo in postanejo manj uporabni.
Uporaba v kulinariki
Okra je vsestranska zelenjava, ki ima nežen okus, podoben jajčevcu. Zaradi vsebnosti lepljive tekočine (sluzi) deluje kot naravni zgoščevalec v jedeh.
Priprava in shranjevanje
Pri pripravi je treba paziti, da se okra ne kuha v železnih ali bakrenih posodah, saj postane črna. Neumite plodove v hladilniku hranimo le od dva do tri dni, saj vlažni hitro postanejo sluzasti. Za daljše obdobje jih lahko posušimo, zamrznemo ali mariniramo.
| Metoda | Opis |
|---|---|
| Kuhanje/Dušenje | Nepogrešljiva v enolončnicah (gumbo, bosanska juha). |
| Cvrtje | Priljubljena v japonski tempuri ali južnih državah ZDA. |
| Surova | Uporaba v solatah, pogosto rahlo osoljena. |
Hranilna vrednost in vpliv na zdravje
Okra je izjemno koristna za zdravje, saj vsebuje malo kalorij in ogljikovih hidratov, a veliko beljakovin in prehranskih vlaknin.
Ključna hranila v 100 g mladih plodov:
- Vitamini: Bogata z vitamini K, C, A in B6 ter folatom.
- Minerali: Kalcij, magnezij, kalij, železo in cink.
- Antioksidanti: Betakaroten, lutein in zeaksantin.
Zdravstvene prednosti
- Uravnavanje krvnega sladkorja: Raziskave potrjujejo hipoglikemični učinek, kar je koristno pri sladkorni bolezni tipa 2.
- Zdravje srca: Vlaknine pomagajo pri zniževanju holesterola, kalij pa uravnava krvni tlak.
- Prebava: Prehranske vlaknine so nujne za zdravje celotnega prebavnega sistema.
- Duševno zdravje: Nekatere študije kažejo na pomirjujoč učinek ekstrakta okre pri zmanjševanju stresa in anksioznosti.
Zanimivo je, da se sluz iz okre, ki mnoge odvrača, uporablja v terapevtske namene, saj nase veže holesterol v prebavnem traktu in s tem preprečuje njegovo absorpcijo v telo.
tags: #okra #zelenjavna #juha