Gojenje ohrovta in cvetače, dveh priljubljenih kapusnic, zahteva specifične pogoje in skrbno nego, da zagotovimo kakovosten in obilen pridelek. Ti vrtnini, cenjeni zaradi svoje hranilne vrednosti, sta še posebej primerni za jesensko in zimsko pridelavo.
Gojenje cvetače
Cvetača je zelenjadnica, ki jo gojimo zaradi čudovitega cveta, imenovanega tudi roža, ki je lahko bele, rumene, oranžne, zelene ali vijolične barve in ima okroglo ali koničasto glavico. Je nekoliko bolj občutljiva na pogoje gojenja kot ohrovt ali zelje.
Setev in presajanje cvetače
- Zgodnje sorte: Za sadike sejemo v zavarovan prostore od februarja do konca marca. Tina je zgodnje sorte cvetače posejala že v februarju, na prosto pa jih je presadila v aprilu. Presadimo jih do konca aprila na razdaljo 50x50 cm, da se imajo dovolj časa razrasti pred poletno pripeko.
- Poletne sorte: Sejemo od začetka julija do sredine avgusta. V tem primeru izbirajte sorte s krajšo vegetacijo in poskrbite za senčenje sadik. Priporočljivo je presajanje v senco visokega fižola.
- Pozne sorte: Posejemo v aprilu ali maju, ko se zunaj dovolj ogreje, zato jih lahko posejemo direktno na vrt ali si sadike vzgojimo notri. Ta cvetača je za presajanje pripravljena junija, za pobiranje pa nekje v septembru. Zadnje presajanje je smiselno nekje do sredine septembra. Na Primorskem gojimo cvetačo tudi čez zimo.
Priprava tal in gnojenje cvetače
Tla pripravite tako kot pri zelju. Najbolje je, da gredico, kjer bo uspevala cvetača, že jeseni močno pognojite s kompostom, gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. Cvetača je kar požrešna, zato moramo tla primerno pripraviti, da bo zrasla krepka rastlina z veliko rožo. Pri presajanju dodamo pest ali dve domačega komposta in jih zalijemo. V ekološkem vrtu jo lahko zalivamo s koprivno brozgo, ki vsebuje veliko dušika, ali s pripravki na osnovi morskih alg. Tina, ki je cvetačo posadila v res bogata tla, jo vseeno večkrat zalije z gnojilom iz kopriv.
Nega in zaščita cvetače
Cvetača ne mara prevelike vročine, kljub temu pa potrebuje dovolj sonca, vsaj 6 ur na dan. Najbolje uspeva v spomladanskem in jesenskem času. Pozne sorte zaščitimo tako, da jih posadimo ob rastline, ki jih bodo zasenčile, na primer paradižnik. Zaščitimo jo tudi z vrtno kopreno ali insektno mrežo pred mrazom, vetrom in škodljivci. Potrebuje redno oskrbo z vlago in dovolj visoko zračno vlago. Ko začne delati rožo, jo je pametno zasenčiti, saj svetloba vpliva na okus in barvo cveta.
Dobri in slabi sosedje
V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno. Spomladi lahko ob koncu aprila med vrste cvetače posadite nizek fižol, v jesen pa zimsko solato. Tina si proti škodljivcem pomaga tudi tako, da med rastline položi zalistnike ali zdrave veje paradižnika. Slabi sosedje cvetače so čebula, česen, jagode in ostale kapusnice, dobri pa blitva, bob, solata endivja, grah, fižol, paradižnik, solata, špinača, kamilica, meta, timijan ter kapucinke.
Bolezni in škodljivci cvetače
Najpogostejši škodljivci so kapusova muha, kapusov belin in polži. Cvetačo ogrožajo podobne težave kot zelje, najpogosteje plesen kapusnic, golšavost in črnoba kapusnic. Preprečevanje rumenenja rože preprečite s prekrivanjem.
- Gosenice talnih sovk: Obdelujejo podzemne dele rastlin, rešimo se jih s posipavanjem z lesnim pepelom in rahljanjem oziroma okopavanjem.
- Bolhači: Nadležni hrošči, ki zvrtajo luknjice v liste, preženemo jih z rednim okopavanjem oziroma rahljanjem in zalivanjem.
- Kapusov belin: Gosenice objedajo liste. Pomembno je redno pregledovanje rastlin, pobiranje gosenic, škropljenje z milnico in posipanje s pepelom. Ob opazovanju večjega števila metuljev je priporočljivo rastline prekriti z gosto mrežo.
Spravilo in uporaba cvetače
Zgodnje sorte cvetače dozorijo v slabih dveh mesecih, kasnejše pa v dobrih treh mesecih. Cvetačo pobirate čim bolj svežo, roža naj bo čvrsta in zaprta. Primerna je za rezanje, ko je roža dovolj razvita, ko je glavica čvrsta in trda. Paziti moramo, da ne prezori, saj v tem primeru rože postanejo zrnaste, cvetovi se vidijo in barva se spremeni. Cvetačo porežemo tako, da zarežemo v glavno steblo, odrežemo glavo z nekaj listi, ki bodo ščitili rožo. Preostanek rastline izpulimo in zavržemo na kompost.
V kolikor nam v jesenskem času ostane še veliko cvetač za ozimnico, jih izruvamo in pospravimo na hladno. Najboljša cvetača je seveda sveže utrgana, presna, na hitro skuhana v malo vode oziroma še bolje kar na sopari. Pripravite jo lahko na več različnih načinov.
Kako narezati in očistiti surovo cvetačo pred kuhanjem - Osnove francoske kuhinje
Gojenje ohrovta
Ohrovt (Brassica oleracea), znan tudi kot kelj, je zelenjava iz družine križnic, ki je v zadnjem času pridobila veliko priljubljenost zaradi enostavnosti gojenja in super hranilne vrednosti. Je zelo odporen na mraz in zmrzal, zaradi česar je idealen zaveznik za jesen in zimo, saj se optimalno razvija v zmernem in hladnem podnebju, kjer se povprečna temperatura giblje med 10 in 20 °C.
Vrste ohrovta
Obstaja več sort ohrovta, vsaka s svojimi edinstvenimi značilnostmi velikosti, oblike in barve listov. Izbira sorte bo odvisna od vašega prostora in preferenc, vendar imajo vse enake zahteve za gojenje.
- Listnati ohrovt: Ne tvori glavic, temveč so njegovi listi fino zaviti in prosto rastejo. Je zelo odporen proti mrazu in uspeva v humusnih in dobro odcednih vrtnih tleh. Posejemo ga konec maja in v začetku junija, sajenje sadik pa lahko poteka do sredine julija.
- Brstični ohrovt: Ima visoko steblo (60-80 cm) s spiralno razporejenimi listi. Brsti se razvijejo v pazduhah listov kot majhne glavice s premerom 3-5 cm. Gojimo ga iz sadik, ki jih vzgojimo spomladi iz semen v zaščitenem prostoru. Zaradi počasne rasti zahteva hladnejša poletja in več vlage v zraku. Z nabiranjem začnemo konec novembra in poteka večkrat.
- Glavnati ohrovt: Po obliki in načinu pridelovanja je podoben zelju. Njegovi listi se zvijejo v trdo glavo, ki je manj kompaktna in lažja kot pri zelju. Odličen je za gojenje na prostem, čez zimo pa ga lahko vzgajamo tudi v rastlinjaku. Jesenska setev se seje v začetku maja, sadike se presadijo v juniju ali začetku julija. Spomladanska setev se opravi sredi ali konec februarja v notranjih prostorih. Sadilna razdalja je lahko manjša, in sicer 30 cm med posameznimi rastlinami.
- Raštika: Poznan v Sredozemlju, dobro prenaša suho vreme, njeni listi pa postanejo usnjati in trdi. Po dežju razvije nove in kvalitetne liste. Sejemo konec februarja ali v začetku marca, sadimo pa aprila.
Setev in presajanje ohrovta
Ohrovt je posajen v pomlad in poletje v gredice, da se izkoristi prostor, ko so gredice zasedene s pridelki v visoki sezoni. Lahko se seje tudi konec poletja za presajanje jeseni in obiranje pozimi. Ohrovt gojimo iz sadik, ki jih vzgojimo spomladi iz semen v zaščitenem prostoru. Semena sejemo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost. Ko so lepo razviti klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote. Sadilna razdalja je podobna kot pri vseh drugih kapusnicah, in sicer 50 x 50 cm ali 60 x 60 cm. Na kopnem ali na terasi ločitev od 40 cm med rastlinami in 50-60 cm med vrstami.
Priprava tal in gnojenje ohrovta
Ohrovt potrebuje kakovostna, humozna tla, globoko obdelana in dobro odcedna. Optimalna pH vrednost tal je med 6 in 6,5. Ohrovt je zahtevna po dušiku in organskih snoveh. Dobro pognojen in zastiran substrat je ključ do bujnih rastlin in obilnega listja. Gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom, pri čemer je pomembno paziti na zadostno količino dušika in kalija. Z gnojenjem prenehamo konec avgusta ali ob začetku sklepanja glav. Osnovnemu gnojenju običajno dodamo kompleksno gnojilo NPK 12:11:18 in 3MgO. Deset dni po presajanju dodatno pognojimo. Če je v nasadu kapljični sistem namakanja, gnojenje izvajamo dvakrat tedensko; če pa gre za klasično pridelavo na njivi, je potrebno ohrovt v času pridelave pognojiti trikrat. Z gnojenjem prenehamo, ko velikost glav zapre vrste.
Nega in zaščita ohrovta
Ohrovt ima raje temperature med 10 in 20 °C. Prenaša rahle zmrzali, vendar močna vročina ali suša vplivata na njen razvoj in okus (listi postanejo trši in grenki). V toplih območjih rastlino zaščitite. Ohrovt je bolj odporen na nizke temperature, ko je v fazi tvorbe glavic in rozete. Ohrovt zahteva izredno humusna tla in redno zalivanje. Mlade sadike ohrovta je potrebno redno zalivati, če pa nastopi sušno obdobje, jih je potrebno zalivati vsak večer. Po presaditvi sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Ohrovt je lahko občutljiv na močan veter, predvsem mlade rastline, zato jih je priporočljivo zaščititi z ograjo ali zidom.
Kako narezati in očistiti surovo cvetačo pred kuhanjem - Osnove francoske kuhinje
Kolobarjenje in dobri sosedje ohrovta
Kolobarjenje je ključno za uspešno pridelavo ohrovta. Priporočljiv presledek med pridelovanjem ohrovta na istem mestu je vsaj štiri leta, pri čemer vmesni kolobarni členi ne smejo biti ostale kapusnice ali sorodne rastline. Primerni predhodni posevki so žita, stročnice in krompir. Ohrovt dobro uspeva, če ga posadimo po spravilu metuljnic, kot so grah, stročji fižol, fižol, leča, čičerika, ali rastlin, kot so krompir in kumare. Uspeva tudi na preoranih naravnih ali umetnih travnikih. Ohrovt ne smemo pridelovati po drugih križnicah ali rastlinah, ki imajo podobne bolezni in škodljivce. Dišeče rastline, kot so bazilika, meta, koper, sivka, rožmarin, žajbelj in origano, pomagajo odgnati škodljivce in privabiti koristne žuželke. Kamilica izboljša okus, česen odganja koloradske hrošče, listne uši in ožig, ognjič pa odganja škodljivce in nematode. V bližini ohrovta ni priporočljivo saditi jagod, ker upočasnijo rast vseh kapusnic.
Bolezni in škodljivci ohrovta
Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih kapusnicah. Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Od sredine maja do konca oktobra ohrovt ščitimo z insektno mrežo. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
- Gosenice zelja: Najpogostejši škodljivec, ki se hrani z listi.
- Uši: Pojavijo se lahko, če je preveč dušikovih gnojil.
- Polži in polži: Nastanejo zaradi prekomerne vlage.
- Rumeni listi ali slaba rast: Znak pomanjkanja hranil ali težav z namakanjem.
- Črna žilavka: Povzroča črnenje žil. V tem primeru ohrovta ne skladiščimo.
Spravilo in uporaba ohrovta
Ohrovt je užitnejši, če doživi prvi zimski mraz, saj se v listih začnejo nabirati sladkorji. Najzgodnejše sorte dozorijo v 60 dneh, najpoznejše pa v 180 dneh. Začnite z žetvijo, ko so listi dolgi 10-15 cm. Najprej odrežite spodnje liste, pri čemer vedno pustite nekaj zgornjih listov nedotaknjenih, da rastlina še naprej raste. Brste brstičnega ohrovta nabiramo postopoma, po steblu od spodaj navzgor, navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Ohrovt lahko uporabljamo v solatah, enolončnicah, juhah in mesnih jedeh. Glavnati ohrovt lahko tudi kisamo ali ga dodajamo kislemu zelju. Listi so zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov pomemben del zimskega jedilnika.