Potreba držav po medsebojnem sodelovanju na področju obdavčevanja v obdobju globalizacije in digitalizacije hitro narašča. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij, uporaba sodobnih plačilnih poti in internacionalizacija finančnih instrumentov nadaljujejo s trendom povečevanja, kar vpliva na delovanje nacionalnih sistemov obdavčevanja in spodbuja davčne goljufije ter davčne utaje. Zato je za učinkovito upravljanje sistema obdavčevanja na ravni posamezne države pomembno, da le-ta prejema informacije in za obdavčevanje relevantne podatke tudi s strani drugih držav.
Vloga OECD in standard avtomatične izmenjave informacij (CRS)
Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (»Organisation for Economic Cooperation and Development - OECD«) so se zavezale, da bodo skupaj nastopile v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Svet OECD je zato 15. julija 2014 sprejel OECD Standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja (v nadaljevanju: OECD standard).
Sestavni deli OECD standarda
Sestavni del OECD standarda so:
- Vzorčni sporazum med pristojnimi organi,
- Enotni standard poročanja (v nadaljnjem besedilu: CRS - Common Reporting Standard),
- komentar in
- Vodič k CRS XML shemi poročanja.
Celoten seznam jurisdikcij, ki so se zavezale k implementaciji novega OECD standarda, je objavljen na spletni strani OECD.
Implementacija v Sloveniji
Med podpisnicami Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij (MCAA) o finančnih računih je bila 29. oktobra 2014 med 52 jurisdikcijami tudi Slovenija, s čimer se je zavezala k implementaciji CRS in prvi avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih z drugimi jurisdikcijami že v letu 2017. Obvestilo o začetku veljavnosti večstranskega sporazuma MCAA je objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za finance, medtem ko je celoten seznam jurisdikcij, ki so podpisale MCAA, objavljen na spletni strani OECD.
Z namenom, da bi bila razširjena avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih znotraj Evropske unije skladna z mednarodnim razvojem na tem področju, je Svet EU dne 9. decembra 2014 sprejel Direktivo Sveta 2014/107/EU o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Sestavni del direktive sta tudi priloga I - pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih in priloga II - dopolnilna pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih.
Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 ter vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih sta bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I) je bil sprejet na redni seji v Državnem zboru dne 19. novembra 2015 in je začel veljati 1. januarja 2016.
OECD Common Reporting Standard – What Information on you will be reported
Obveznosti finančnih institucij po CRS v Sloveniji
Z uvedbo nove zakonodaje so poročevalske finančne institucije v Sloveniji dolžne Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) letno sporočati informacije o finančnih računih nerezidentov. FURS predpisane informacije o finančnih računih letno sporoča pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene. V ta namen so finančne institucije dolžne od novih strank, v določenih primerih pa tudi od obstoječih, pridobiti predpisane podatke, med drugim tudi podatek o rezidentstvu stranke za davčne namene. Te podatke stranka sporoči finančni instituciji na posebnem obrazcu - samopotrdilu.
Poročanje in roki
Finančne institucije v Sloveniji so prvo CRS poročilo pripravile in poslale FURS v letu 2017 s podatki iz leta 2016. Od takrat dalje so finančne institucije dolžne pripraviti in poslati CRS poročilo vsako leto, najkasneje do 30. maja tekočega koledarskega leta, in sicer za poslovanje poročanih oseb v preteklem letu.
Finančne institucije so dolžne obveščati stranke o tem, da so bile poročane v okviru CRS poročila, če jih s to možnostjo niso prej seznanile ali jih na drug primeren način o tem obvestile. Stranke so tudi pozvane, da finančno institucijo nemudoma obvestijo o vsaki spremembi okoliščin, ki vpliva na spremembo statusa davčnega rezidentstva (npr. selitev v drugo državo).
Seznami in evidence
Na spletni strani Ministrstva za finance je pod »Seznami in evidence« objavljen seznam držav in jurisdikcij, s katerimi Republika Slovenija izmenjuje informacije o finančnih računih, prejete od poročevalskih finančnih institucij Slovenije v skladu z 255.č členom ZDavP-2. Prav tako je na tej strani objavljen tudi seznam računov, ki se obravnavajo kot izključeni računi v Republiki Sloveniji. Seznam vključuje tudi informacijo o finančnih institucijah, ki se obravnavajo kot neporočevalske finančne institucije Republike Slovenije.
Davčno rezidentstvo in dvojno rezidentstvo
Posameznik je rezident za davčne namene v državi/jurisdikciji, kjer je po nacionalni zakonodaji (vključno po konvenciji) zavezan za plačilo davka zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča ali drugega podobnega merila in ne zgolj zaradi dohodkov z virom v tej državi/jurisdikciji. Rezidentstvo za davčne namene je v davčnih predpisih držav običajno opredeljeno na podlagi določenih osnovnih kriterijev, kot so:
- stalno prebivališče (države lahko pri tem pogoju v svojih zakonodajah razlikujejo),
- center življenjskih interesov oz. običajno prebivališče (v državi živi s svojo družino, ima zaposlitev ali druge ekonomske interese v državi ter druge pomembne vezi z državo - zavarovanje, bančni računi, interesne dejavnosti ipd., ki kažejo na to, da je njegov dejanski domicil ali center življenjskih interesov v tej državi).
V večini primerov bo posameznik rezident ene države. Lahko pa pride do primerov, ko bo posameznik rezident za davčne namene v dveh ali več državah/jurisdikcijah. Odpravo dvojnega rezidentstva urejajo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. T.im. dvojni rezidenti se lahko v primeru dvoma oprejo na t.im. postopke sporazumnega dogovarjanja (Mutual Agreement Procedure - MAP), ki so urejeni v davčnih konvencijah. V teh postopkih je običajno potrebna pomoč davčnih svetovalcev.
Sporazum FATCA med Slovenijo in ZDA
Republika Slovenija je z ZDA dne 2. junija 2014 podpisala Sporazum o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (v nadaljevanju: Sporazum), v katerem so podrobneje opredeljene obveznosti slovenskih finančnih institucij in slovenskih davčnih organov v zvezi z izvajanjem FATCA.
Po zahtevah iz Sporazuma so slovenske finančne institucije dolžne poročati slovenskim davčnim organom informacije o strankah, ki so v postopku dolžne skrbnosti opredeljene kot ameriški davčni zavezanci.
Opredelitev ameriških davčnih zavezancev
Ameriška davčna pravila opredeljujejo kot ameriške davčne zavezance osebe, ki so:
- ameriški državljani, ne glede na to, kje na svetu prebivajo, in
- ameriški davčni rezidenti, ki so lahko tudi državljani drugih držav (npr. imetniki zelene karte).
Poročanje in roki po FATCA
Finančne institucije v Sloveniji so prvo FATCA poročilo pripravile in poslale FURS v letu 2015 za leto 2014. Od takrat dalje so finančne institucije dolžne pripraviti in poslati FATCA poročilo vsako leto, najkasneje do 31. marca tekočega koledarskega leta, in sicer za poslovanje poročanih oseb v preteklem letu.
Dokazovanje ne-ameriškega statusa
Sporazum med Slovenijo in ZDA o izvajanju FATCA dovoljuje tudi druge oblike dokazovanja ne-ameriškega statusa z dokumenti, kot so na primer:
- potrdilo o davčnem rezidentstvu izdano s strani ne-ameriškega davčnega organa;
- za fizično osebo: osebni identifikacijski dokument izdan s strani uradnega ne-ameriškega državnega organa (npr. potni list).
Zakonska podlaga in vpliv na zavezance
Zakonodaja tako vpliva na fizične in pravne osebe, ki:
- bodo postale stranke finančne institucije po 1. januarju 2016 ali
- so imele finančni račun odprt na dan 31. december 2015.
Jurisdikcije, ki so se zavezale uvesti OECD standard, morajo sprejeti predpise, ki določajo obveznost finančnih institucij, da izvajajo postopke dolžne skrbnosti in poročajo informacije, kot določa CRS.