Uvod v gojenje kapusnic
Kapusnice, vključno z ohrovtom, zeljem in cvetačo, so že od nekdaj priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku. Kljub temu, da so jih v zadnjih letih pogosto zamenjale vrtnine iz uvoza, te tradicionalne vrste nudijo ogromno dobrega, še posebej pozimi, ko je narava pusta.
Te vrtnine ne marajo vročine in dolgega dne, zato so spomladanska sajenja pogosto manj uspešna. Najboljši čas za sajenje kapusnic je konec poletja ali v začetku jeseni, ko se temperature znižajo. Cvetača in brokoli bosta najbolj uspela v pozni jeseni, saj ju sadimo konec julija ali v začetku avgusta. Zelje za kisanje sadimo konec junija ali v začetku julija, sorte za sveže solate pa odvisno od sorte v juliju. Ohrovti, ki so še posebej koristni pozimi, so prezimne vrtnine, ki nudijo svežo zelenjavo, ko je narava siva in pusta.
Ohrovt: Kralj Zimske Zelenjave
Ohrovt (lat. Brassica oleracea var. sabauda) je dvoletna zelnata rastlina iz družine kapusnic (Brassicaceae). Je ena najstarejših gojenih vrst zelenjave, značilni pa so zanj veliki zeleni listi in gosto, sočno steblo. Korenina je plitva, kar olajša gojenje na različnih tipih tal.
Ohrovt je zelo odporen na mraz in najbolje uspeva v zmernem podnebju, pri temperaturah med 15 in 20 °C, lahko pa tudi pri nižjih. Gojimo ga spomladi in jeseni, nekatere sorte pa lahko gojimo tudi pozimi v zmernih podnebnih razmerah. Najraje ima dobro odcedna tla s pH vrednostjo med 6,0 in 7,5.
Vrste Ohrovta
Poznamo več vrst ohrovta:
- Listnati ohrovt: Zanj je značilno, da ne tvori glavic, temveč so njegovi listi fino zaviti in prosto rastejo. Je zelo odporen proti mrazu in uspeva v humusnih in dobro odcednih vrtnih tleh.
- Brstični ohrovt: Ima visoko steblo (60-80 cm) s spiralno razporejenimi listi. Brsti se razvijejo v pazduhah listov kot majhne glavice s premerom 3-5 cm. Sodi med mlajše zelenjadnice.
- Glavnati ohrovt: Po obliki in načinu pridelovanja je podoben zelju. Njegovi listi se zvijejo v trdo glavo.
- Raštika: Poznana v Sredozemlju, dobro prenaša suho vreme, njeni listi pa postanejo usnjati in trdi. Po dežju razvije nove in kvalitetne liste.
Gojenje in Nega Ohrovta
Ohrovt potrebuje kakovostna, humozna tla, globoko obdelana in dobro odcedna. Optimalna pH vrednost tal je med 6 in 6,5. Za gojenje v spomladanskih razmerah so primerna tla z mehansko sestavo, ki se hitro segrejejo. Osnovno obdelavo tal opravimo v jesensko-zimskem obdobju.
Semen ohrovta sejemo med marcem in majem, odvisno od podnebja in sorte. Pred setvijo lahko semena za nekaj ur namočimo v vodi. Razdalja med vrstami je odvisna od vrste ohrovta, običajno pa je med vrstami razdalja približno 45-60 cm. Po setvi je potrebno tla redno zalivati.
Sadike ohrovta sadimo v jamice, globoke toliko, kot je velikost korenine sadike. Po sajenju jih je potrebno redno zalivati. Ohrovt potrebuje izredno humusna tla in veliko hranil. Gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, pri čemer je pomembno paziti na zadostno količino dušika in kalija.
Kolobarjenje je ključno za uspešno pridelavo ohrovta. Priporočljiv presledek med pridelovanjem ohrovta na istem mestu je vsaj štiri leta, pri čemer vmesni kolobarni členi ne smejo biti ostale kapusnice ali sorodne rastline. Primerni predhodni posevki so žita, stročnice in krompir.
Uporaba Ohrovta
Ohrovt je bogat z vlakninami, vitamini in minerali, kar ga uvršča med zelo zdrava živila. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, rudnine in vitamine. Njegove zdravilne lastnosti so še posebej pomembne pozimi, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo telo pred prehladi in vnetji. Ohrovt lahko uporabljamo v solatah, enolončnicah, juhah in mesnih jedeh. Glavnati ohrovt lahko tudi kisamo ali ga dodajamo kislemu zelju.
Cvetača: Občutljiva Kraljica
Cvetača je ena najbolj priljubljenih vrtnin, ki pa je nekoliko bolj občutljiva na pogoje gojenja kot ohrovt ali zelje.
Gojenje Cvetače
Cvetača potrebuje vsaj 6 ur polnega sonca na dan. Najraje ima bogata in dobro odcedna tla s pH vrednostjo med 6,0 in 7,0, kar pomaga pri preprečevanju bolezni.
Cvetačo sejemo približno 7 tednov pred presajanjem na prosto, kar običajno opravimo 2-3 tedne pred zadnjo slano. S tem omogočimo, da se rastlina dovolj razvije in ojača pred poletno pripeko in sušo.
Za zgodnjo cvetačo izberemo sorte s krajšo rastno dobo. Seme sejemo v začetku februarja v tople grede ali rastlinjake, nato pa rastline po približno 45 dneh presadimo na prosto. Za jesenski pridelek sejemo semena v začetku maja, sadike pa presadimo v juniju ali začetku julija.
Sadike cvetače sadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Sadike je priporočljivo saditi globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Mlade rastline ščitimo z vrtno kopreno ali insektno mrežo pred mrazom, vetrom in škodljivci.
Nega in Obdelava Cvetače
Cvetača zahteva konstantno oskrbo z vodo in visoko zračno vlago. Vlažnost v tleh naj znaša vsaj 70-85 % poljske kapacitete, relativna zračna vlaga pa 80-90 %.
Pomembno je zaščititi mlade rastline pred škodljivci, kot so gosenice kapusovega belina. Uporaba insektne mreže ali umetnih barvnih metuljev lahko pomaga odgnati škodljivce.
Glavice cvetače nabiramo, ko njihova velikost doseže 15-20 cm. Pri tem pazimo, da socvetje ne dobi zrnatega videza in da posamezni cvetovi niso vidni, saj se v tej fazi kvaliteta pridelka že znižuje. Nabiranje opravimo tako, da odrežemo glavno steblo, liste pa pustimo na odrezani glavi, saj ščitijo užitne dele.
Zelje: Vsestranska Kapusnica
Zelje je ena najbolj vsestranskih kapusnic, ki se dobro obnese tako sveže kot za kisanje.
Gojenje Zelja
Zelje potrebuje globoka, strukturna, glinasto-peščena in srednje težka tla, bogata z organsko snovjo (humusom). Za pridelovanje zgodnjega zelja so primerna lažja tla, ki se hitreje segrejejo, za srednje pozno in pozno zelje pa težja tla, ki bolje zadržujejo vlago.
Optimalna pH vrednost tal je od 6,5 do 7,5. Prekisla tla je treba apniti.
Seme zelja začne kaliti pri 1-5 °C, optimalne temperature za vznik pa so od 18 do 22 °C. Utrjene sadike prenesejo do -5 °C. Optimalne temperature za razvoj so od 15 do 20 °C.
Nega in Obdelava Zelja
Zelje potrebuje veliko vlage, zato je priporočljivo namakanje, še posebej v sušnih obdobjih. Ob pomanjkanju vlage se razvijejo majhne glave z močno voščeno prevleko.
Kolobarjenje je za zelje ključno. Priporočljiv presledek med pridelovanjem zelja na istem mestu je vsaj pet let. Zelje je priporočljivo saditi po žitih, travnodeteljskih mešanicah, stročnicah ali krompirju. Ne smemo ga pridelovati po drugih križnicah ali rastlinah, ki imajo podobne bolezni in škodljivce.
Zelje za kisanje sadimo konec junija ali v začetku julija, sorte za sveže solate pa odvisno od sorte v juliju.
Jesenska Obdelava Tal
Jesenska obdelava tal je ključna za pripravo vrta na prihodnjo sezono. V tem času lahko na vrtu pustite rasti prezimne sorte pora, radiča, motovilca, solate, blitve ter listnega in brstičnega ohrovta.
Zaradi pregnojenosti z dušikom so nekatere vrtnine manj odporne proti mrazu. Zato se je smiselno odreči vsakoletnemu gnojenju vrtne zemlje. Hranila iz hlevskega gnoja se v zemlji sproščajo več let, zato jeseni s hlevskim gnojem pognojite le dele vrta, kjer bodo rasle rastline z veliko potrebo po hranilih, kot so zelje in druge križnice.
Gnoj je priporočljivo vkopljati v tla v začetku novembra, saj potrebuje dva meseca, da postane hrana rastlinam. Pomembno je, da zemlja med obdelavo ni premokra in da so tla dovolj topla, da jih lahko mikroorganizmi pred zimo razkrojijo.
Za vrt pridelajte tudi domači kompost, ki je izjemno koristen za vrtnine. Z učinkovitimi mikroorganizmi si lahko kakovosten domač kompost pridelate v samo dveh mesecih.
Pregled komposta pred delavnico kompostiranja
Druge Jesenske Vrtnarske Opravil
Novembra lahko ob toplejšem vremenu sadite manj občutljivo sadno drevje, grmasto jagodičevje in okrasne listopadne drevnine. Pri sajenju uporabite uležan hlevski gnoj ali zrel kompost.
Vrtnice je jeseni priporočljivo porezati in koreninski del zastreti z organsko zastirko ali zemljo. Visokodebelne vrtnice zaščitite na cepljenem mestu.
Zdaj je še čas za izkop in spravilo gomoljev dalij, gladiol, begonij in kan. Rastline odrežite, pustite, da se posušijo, nato pa gomolje shranite v klet.
Trajnic praviloma ni treba rezati jeseni, saj služijo kot dekoracija. Listje z zelenice sproti grabite.
Redno zračite kleti z ozimnico. Jabolka in drugo sadje skladiščite ločeno od zelenjave, saj določeno sadje oddaja zorilni plin etilen, ki povzroča venenje zelenjave. Kleti naj bodo hladne in dovolj vlažne.
