Nizki fižol je izjemno priljubljena stročnica na slovenskih vrtovih, saj ne potrebuje posebne nege in opore, v višino pa zraste le okoli 40 - 45 cm. Je nezahtevna rastlina, ki s pravilno vzgojo obljublja obilen pridelek. Ta član družine metuljnic je cenjen zaradi svojih užitnih strokov in zrn, ki so bogat vir beljakovin in vlaknin. Fižol ima tudi edinstveno sposobnost vezave dušika iz zraka, kar obogati vrtna tla in koristi sosednjim rastlinam.
Pomen fižola skozi zgodovino in v prehrani
Fižol je ena izmed prvih vzgojenih rastlin, ki so jo cenili že tisočletja nazaj zaradi številnih prednosti. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju, je postal nepogrešljiv del prehrane mnogih civilizacij. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je ključna hrana, ki zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti.
Stroki in fižolova zrna so užitni, pri čemer je treba upoštevati, da imajo nekateri stroki trde dele, znane kot niti ali vlakna, ki jih je treba odstraniti. Nizki fižolovi stroki so bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale. Pomembno je vedeti, da je surov zrel fižol strupen.
Priprava in setev nizkega fižola
Optimalni čas in priprava tal
Nizek fižol se najzgodneje seje konec aprila ali v začetku maja, ko so tla topla in je nevarnost poznih spomladanskih pozeb mimo. Optimalna temperatura tal za kalitev je vsaj 8 °C, idealna temperatura za dobro rast pa je med 16 in 30 °C. Nizki fižol je manj občutljiv na nizke temperature kot visoki fižol.
Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in zelo dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, raste slabše, zato tam dobimo manjši pridelek. Pred sajenjem je priporočljivo grede pognojiti s kompostom, če pa so tla že dobro založena, dodatnega gnojenja ni potrebno. Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom in nikoli z mineralnim dušikom, saj to rastlini bolj škodi kot koristi.
Razkuževanje in namakanje semena
Za boljšo kalitev in preprečevanje bolezni je priporočljivo seme večer pred sajenjem namočiti. Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju, tako da ga čez noč namočimo. To se še posebej priporoča pri domačem in nerazkuženem kupljenem semenu. Opaženo je, da namakanje semena fižola pred setvijo ne prinaša bistvenih razlik v kaljenju.
Načini setve in razdalje
Nizki fižol sejejo v vrste. Razdalja med vrstami naj bo od 30 do 50 cm, v vrsti pa naj si semena sledijo na razdalji vsaj 10 cm. Pri 75 cm široki gredi lahko posadite dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri. Semena posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje), najbolje v 2 cm globoke jarke vzdolž celotne vrste. Jarke obilno zalijemo, posejemo semena, jih zagrnemo in potlačimo z grabljami. Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu lahko sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico, pri čemer je razdalja med jamicami 30 do 50 cm. Več kot dodamo semen v jamico, večja je razdalja sajenja v vrsti.
Vzgoja sadik in presajanje
Čeprav se fižol navadno seje direktno v gredo, lahko vzgojite tudi sadike (manj pogosto). Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejete v lončke, da vzgojite rezervne sadike. To je priporočljivo tudi, če imate težave z vrtnimi polži. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Sadike lahko v celoti vzgojite v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru. Pomembno je biti pozoren na nočne temperature pod 4 °C, ko jih je treba prestaviti na toplo ali dogrevati.
Večkratno sejanje
Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih. Če želite zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejte v 14-dnevnih presledkih. Zadnjo setev nizkega fižola opravite pozno poleti. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivajte s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Nega nizkega fižola
Zalivanje in zastirka
Skozi celotno rastno dobo je potrebno redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Fižol zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo, v vročem poletju pa do dvakrat tedensko, tako da je zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Pomembno je zalivati medvrstni prostor in nikoli po listih, saj namakanje po listih lahko širi bolezni. Namakanje je še posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Pazite, da se med namakanji zemlja ne izsuši ali zbije.
Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranite, da ne zavira rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Zastiramo z listjem ali s slamo, priporočljiva je tudi uporaba tanke zastirke, ki pomaga, da so tla vlažna in zmanjšuje potrebo po zalivanju in vodi v suhem in vročem poznem poletju.
Okopavanje in osipavanje
Nizek fižol redno okopavamo in odstranjujemo plevel - zahvalil se nam bo z obilnim pridelkom. V času rasti ga 2 do 3-krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na približno 15 cm višine.
Opora
Nizki fižol ne potrebuje opore kot visoki fižol. Vendar pa kadar bujno rodi, ga lahko podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam za oporo pride prav vodoravna mreža.
Kombiniranje nizkega fižola z drugimi rastlinami
Nizki stročji fižol ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med različne vrtnine. Dobri sosedje fižola so koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice (zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt, cvetača, brokoli), krompir, jagode, rdeča pesa in zelena. Pogosto ga sadimo med rastline, ki se počasi razvijajo, saj fižol hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom črnih uši. Slabi sosedje pa so grah, bob, česen, čebula in por. Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma, da se prepreči pojav bolezni.
Bolezni in škodljivci nizkega fižola
Pri vzgoji fižola se lahko srečamo z različnimi izzivi. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. Na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže in črne listne uši, v vročem poletju pa tudi pršice. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju.
Škodljivci
- Polži: Pogosti v vlažnih pogojih, hranijo se z listi in stebli, puščajo sluz. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Rešitve vključujejo uporabo sredstva Polži STOP, ki odbija polže in krepi rastline.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, povzročajo rumenenje, zvijanje in padanje listov. Odpravite jih z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci STOP.
- Pršice: Pojavijo se v vročem poletju.
- Bramor: Škodi semenu fižola, posajenemu direktno na vrt.
- Fižolov hrošč: Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn med skladiščenjem, kar povzroči drobne luknjice. Preprečite ga z zamrzovanjem suhega fižola.
Bolezni
Med boleznimi fižola se najpogosteje pojavijo:
- Rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Pogosta je na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Pegavost (mastna fižolova pegavost): Povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred temi boleznimi lahko uporabite sredstvo Bolezni STOP. Ta pripravek ima preventivni in dolgotrajni učinek ter vsebuje naravne sestavine, ki omogočajo rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni. Uporabite ga preventivno in kurativno, večkrat na leto.
V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažite, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost. Če fižol obiramo v mokrem vremenu, lahko širimo bolezni.
Spravilo in skladiščenje
Pobiranje stročjega fižola
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju, približno 3 tedne po cvetenju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Pomembno je, da jih trgamo sproti, redno in pazljivo odstranjujemo, ne trgamo rastline, saj tako spodbudimo nadaljnje cvetenje in rodnost. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.
Pobiranje fižola za zrnje
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Skladiščenje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol, saj zamrzovanje preprečuje nastajanje hrošča fižolarja. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.