Nizek fižol je vsestranska rastlina, ki jo lahko uspešno vzgajate na različnih vrtnih površinah, vključno s koriti, posodami in visokimi gredami. Zaradi svoje kompaktne rasti ne potrebuje posebne gredice in ga je mogoče umestiti med različne vrtnine, kar omogoča učinkovito izrabo prostora in obogatitev mešanih zasaditev.
Priprava na sajenje
Izbor semena in predpriprava
Pred setvijo je priporočljivo seme fižola razkužiti s čajem iz žajblja ali kamilice. To storite tako, da seme čez noč namočite v mlačni vodi, kamiličnem ali žajbljevem čaju. Ta postopek je še posebej priporočljiv pri domačem semenu, vendar ga lahko uporabite tudi pri kupljenem semenu za dodatno zaščito.
Optimalni čas setve
Nizek fižol lahko sejete od konca aprila do konca avgusta. Priporočljivo je, da s setvijo ne hitite, saj fižol za kalitev potrebuje topla tla. Najzgodnejša neposredna setev na grede je konec aprila ali na začetku maja. Če želite zagotoviti neprekinjeno oskrbo s svežim fižolom skozi sezono, ga sejte v 14-dnevnih presledkih. Kasnejših setev od konca maja običajno ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Globina in razmik setve
Pri setvi v grede ali večje posode sejemo približno 5 do 7 semen v eno jamico, pri čemer naj bo razdalja med jamicami 30 do 50 cm. Če sejete v vrstah, naj bo med vrstami 40 cm prostora, v vrsti pa naj si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Vzgoja in nega
Gnojenje
Nizek fižol ne potrebuje dodatnega gnojenja, če so grede spomladi močno pognojene. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Rastline fižola imajo na koreninah bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, zato delujejo kot naravno gnojilo za tla.
Zalivanje
Fižol zalivamo v vročem poletju, največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Nikoli ne zalivamo po listih, ampak namakamo medvrstni prostor, dvakrat do trikrat na teden. Do vzklitja ga zalivamo dnevno v manjšem odmerku. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo.
Zaščita pred nizkimi temperaturami
Za kalitev fižol potrebuje topla tla. Pozeba lahko vzklite rastline uniči, vsaka dodatna toplota pa fižolu zelo koristi. Do kalitve lahko na gredi uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ne zavira rasti. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene in jim je topleje, kopreno napnemo preko vrtnih lokov.
Oskrba med rastjo
Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine. To preprečuje rumenenje listov. Priporočljiva je uporaba tanke zastirke (listje, slama), ki pomaga ohranjati tla vlažna.
Kombiniranje z drugimi rastlinami
Nizek stročji fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, tako da gredice niso prazne, saj jih fižol hitro prekrije. V domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic. Nizek fižol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso in zeleno. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši.
Dobri in slabi sosedje
Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir. Slabi sosedje pa so: grah, bob, česen, čebula, por.
Obiranje in skladiščenje
Obiranje stročjega fižola
Stročji fižol pobiramo redno in sproti, vse dokler rodi, ker tako še naprej cveti. Ob pobiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Redno nabiranje mladih strok spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo.
Obiranje fižola za zrnje
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok vene in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Skladiščenje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Viške stročjega fižola lahko shranite s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznete. Zrela in suha zrna shranite v kozarce. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Bolezni in škodljivci
Pogosti škodljivci
Med pogoste škodljivce na fižolu sodijo polži in črne listne uši. Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli. Črne listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom in lahko povzročijo rumenenje in zvijanje listov.
Pogoste bolezni
Med pogostimi boleznimi fižola sta mastna fižolova pegavost, ki povzroča lise na listih, in fižolova rja, ki se kaže kot rdečkasto rjavi madeži. Pojavita se lahko tudi bela plesen in bakterijska plesen.
Naravna zaščita
Za zaščito pred škodljivci lahko uporabite naravna sredstva, kot so "Polži STOP" in "Škodljivci STOP", ki vsebujejo naravne sestavine za odbijanje škodljivcev in krepitev rastlin. Proti boleznim se lahko uporabi sredstvo "Bolezni STOP", ki deluje preventivno in kurativno.
Posebnosti nizkega fižola 'Starozagorski'
Nizek fižol 'Starozagorski' se odlikuje po konkretnem zrnju, ki je v dolžino približno 1.5 cm, v širino pa okoli 0.9 cm. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
tags: #nizek #fizol #sajenje #starozagorski