Fižol je stročnica iz družine metuljnic, ki je kmalu po prihodu iz Amerike v Evropo postal tradicionalna slovenska kultura in nepogrešljiv v marsikateri jedi. Za uspešno pridelavo nizkega fižola in preprečevanje bolezni, kot je fižolov ožig, so ključni pravilni pogoji setve, nege in kolobarjenja.
Identifikacija bolezni: Fižolov ožig in fižolova rja
Če se na stročjem fižolu pojavijo nekakšne pike, listi pa so tudi rahlo porumeneli in prizadeti z rjavimi kupčki, gre najverjetneje za fižolov ožig oziroma fižolovo vdrto pegavost, ali pa za fižolovo rjo. Obe sta nevarni glivični bolezni, ki lahko povzročita propadanje rastlin in slab pridelek.
Fižolov ožig (vdrta fižolova pegavost)
- Gliva (Colletotrichum lindemuthianum) prezimuje v okuženem semenu ali na okuženih rastlinskih ostankih.
- Okužuje vse nadzemne dele rastlin.
- Prvi znaki se pojavijo na kličnih listih v obliki majhnih temno rjavih do črnih peg.
- Širjenje: Spore se z dežnimi kapljami ali vetrom prenašajo na stebelca, liste in stroke.
- Simptomi na steblih in listnih pecljih: Drobne, podolgovato oblikovane rjave pegice, iz katerih se kasneje oblikujejo vdrte pege.
- Simptomi na listih: Pege so sprva rdečkaste, kasneje postanejo temno rjave do črne, bolj pogosto na spodnji strani in na listnih žilah.
- Simptomi na strokih: Najbolj značilne bolezenske znake opazimo na strokih, kjer se v vlažnem vremenu oblikujejo rjave pege z rdečkastim, rahlo dvignjenim robom, v sredini so razjede vdrte (od tod tudi ime vdrta fižolova pegavost). Tu se tudi v največjih množinah tvorijo konidiji, kar opazimo kot svetel poprh.
- Posledice: Rastni vršički se lahko začnejo sušiti in rjaveti, listi se zdrobijo v prah, rastline počasi propadajo.
- Idealni pogoji za širjenje: Toplo in vlažno vreme, gostejši posevki. Močne okužbe so pričakovane v mokrem letu.
Fižolova rja (Uromyces appendiculatus)
- Glivična bolezen, ki okužuje liste, redkeje stebla in stroke.
- Simptomi: Najprej se pojavijo na starejših listih v obliki belkastih peg na mladih rastlinicah pred cvetenjem, nato pa rjavi prašnati kupčki na spodnji strani listov, zgoraj pa obledele pegice. Proti koncu rastne dobe se pojavijo črni prašnati kupčki.
- Idealni pogoji za kaljenje spor: Vlažni listi vsaj osem ur in temperatura med 16 in 25 °C. Pri temperaturi nad 28 °C ali pod 15 °C je kaljenje spor zmanjšano.
- Posledice: Z rjo močno okuženo listje rumeni, odmira in se suši, posledično pa je pridelek slabši. Ob hujši okužbi so lahko tudi stroki prekriti s sporami in so neužitni.
Preventivni ukrepi in pravilna pridelava nizkega fižola
Preventivni ukrepi so ključnega pomena za zmanjševanje težav z boleznimi in škodljivci. Rastline krepite ter jih v času vegetacije ohranjajte vitalne in odporne proti boleznim.
Priprava tal in setev
- Temperatura tal: Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi. Ena izmed največjih napak je prezgodnja setev. Zemlja naj ima vsaj 8-12 °C, optimalna temperatura za vznik je 15 °C, takrat bo vzkalil hitro in enakomerno. S setvijo na prosto ne hitite, sejete ga šele od konca aprila do konca avgusta.
- Vzgoja sadik: Če se vam mudi, lahko na toplem vzgojite sadike s koreninsko grudico že v sredini marca in jih presadite na prosto, ko so temperature primerne. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi.
- Globina setve: Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Če so semena namočena v mlačni vodi pred setvijo, vzklijejo še posebej zanesljivo.
- Razmik: Nizkega fižola ne sejemo v kupčke, ampak v vrstice. Vrstice naj bodo vsaj 40 cm narazen, da boste posevek lahko okopali in tudi ogrnili. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni.
- Zaščita po setvi: Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene, kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno.
Gnojenje
- Za nizek fižol je najbolje, da ga sploh ne gnojimo, če so tla v vrtu dobro založena.
- Če je gnojenje potrebno, tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom, kot je Plantella Organik (0,5 - 0,8 kg / 10 m2).
- Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom, saj fižol živi v sožitju z bakterijami, ki živijo na njegovih koreninah in fiksirajo dušik iz ozračja.
- Fižola nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi.
Zalivanje
- Fižol ne sodi med najbolj občutljive rastline na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če ga namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko.
- Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša, cvetovi odpadajo, in semena so slabše oplojena.
- Pazite, da ne zmočite listov in cvetov, saj to pospešuje širjenje bolezni. Raje kot zalivanje škropljenje preko listov, a ne na razgreto rastlino.
- Med namakanji se zemlja ne sme izsušiti ali zaradi namakanja zbiti.
- V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg Bio Plantella Vrt, posebej če je pomlad mrzla.
Kolobarjenje in dobri sosedje
- Fižol potrebuje vsaj 3-leten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline.
- Druga možnost je, da upoštevate 3-letni razmak. Potem bo težav z boleznimi in škodljivci veliko manj.
- Nizki stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.
- Dobre sosede: blitva, križnice s kapusnicami (zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt, cvetača, brokoli), črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan, baldrijan in jagode.
- Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši.
Izbira semena in sort
- Težave z boleznijo zmanjšujemo z uporabo zdravega semena in setvijo odpornih sort.
- Izkušnje kažejo, da so nekatere nove sorte lahko bolj dovzetne za bolezni. Pomembno je zagotoviti, da je seme pridelano na zdravih rastlinah.
- Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Škodljivci, ki oslabijo rastline in prispevajo k boleznim
Fižol je zanimiv tudi za številne žuželke in pršice, mlade rastline pa teknejo tudi polžem. Škodljivci oslabijo rastlino, kar jo naredi bolj dovzetno za glivične in bakterijske bolezni.
Fižolova muha (Delia platura)
- Škodljivec kalečih semen številnih kulturnih rastlin, med drugim fižola.
- Simptomi: Rastline slabo vznikajo, poškodovani so klični listi, prizadet je prvi pravi list in rastlina preprosto le životari ali propade. Seme uniči ali pa so kalčki objedeni.
- Idealni pogoji: Hladne in mokre pomladi ter tla z veliko organske mase.
- Preventiva: Dobra zadelava ostankov predhodnega posevka in organskih gnojil, setev v času, ko so razmere za hiter vznik optimalne. Odstranjevanje plevelov in drugih cvetočih rastlin iz okolice.
Listne uši (Aphis fabae)
- Črne fižolove uši povzročajo zvijanje listov, zmanjšajo obarvanost in slabšo rast.
- Takoj, ko opazite mravlje na rastlinah (kar nakazuje prisotnost uši), reagirajte.
- Pripravek iz naravnega piretrina je zelo učinkovit, če ga uporabite pravočasno in pravilno (vedno po sončnem zahodu, ko temperature padejo pod 25 °C).
- Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom črnih uši.
Navadna ali fižolova pršica (Tetranychus urticae)
- Pogosto povzroča težave v suhih in vročih poletjih.
- Na fižolu jo je opaziti tudi v vročem poletju.
Polži
- Mlade rastline obžirajo polži.
- Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe.
- Pojavljajo se na fižolu pogosto.
Ukrepi in zdravljenje
Ko se bolezen že pojavi, je pomembno hitro ukrepanje, še posebej, če je deževno in vetrovno vreme, ki je idealno za širjenje bolezni.
- Odstranjevanje okuženih delov: Odstranjevanje in sežiganje obolelih nadzemnih delov rastlin pripomore k zmanjševanju potenciala za razvoj in širjenje bolezni.
- Higiena: Izogibajte se opravilom, kadar so rastline mokre, saj lahko tako širite spore bolezni. Pomembna je tudi higiena strojev in opreme.
- Krepilni pripravki: Uporabljajte visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur v koncentraciji 10 ml/1,5-8 l vode/100m2. Ta pripravek krepi rastline ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. Tudi organsko gnojilo na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita delno preprečuje odpadanje cvetov pri visokih temperaturah.
- Fungicidi: Delno si lahko pomagamo s škropljenjem z nekaterimi fungicidi. Vedno upoštevajte navodila proizvajalca glede karenčne dobe (npr. 3 dni za stročji fižol in 14 dni za fižol za zrnje).
- Bakterijske okužbe: K zmanjševanju težav z bakterijskimi povzročitelji pripomoremo s setvijo neokuženega semena (pridelano na zdravih rastlinah) in z izvajanjem širokega kolobarja.
Življenjski cikel fižola | Vse o fižolu || #življenjskicikli #poletnoučenje
Shranjevanje pridelka
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh in obogatijo tla z dušikom. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Za preprečevanje tega lahko suh fižol zamrznemo. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.