Kdaj se sadi fižol: Celovit vodnik za uspešno vzgojo

Fižol je tradicionalna slovenska vrtnina, ki redko manjka na vrtičkih. Spada med metuljnice, ki so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja in pomemben vir rastlinskih beljakovin. Za uspešno vzgojo fižola je ključno upoštevati optimalen čas setve, specifične potrebe različnih sort in pravilno nego.

Čas setve in sajenja fižola

Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je pomembno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature.

Nizki fižol

• V povprečno toplih pomladih lahko nizki fižol sejemo neposredno na gredice od sredine aprila naprej.
• Konec aprila ali v začetku maja posejani nizek fižol za stročje že začenja oblikovati stroke.
• Agronomka Miša Pušenjak navaja, da lahko tistega za pobiranje strokov sejemo celo do konca avgusta, nizkega za pridelavo zrnja pa do začetka avgusta.
• Samo v primeru toplega maja, ga sejemo konec aprila. Če bo začetek maja hladno, je dobro, da setev premaknemo in ne hitimo, saj se to ne obrestuje.
• V maju sejemo tudi nizke zrnate sorte, ker bo tako manj bolezni.
• Nizek fižol je manj občutljiv na nizke temperature kot visok fižol.
• Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih.
• Zadnjo setev nizkega fižola opravimo pozno poleti.
• Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj 15 °C. Potem bo vzkalil hitro in enakomerno. S tem se bo izognil številnim tegobam, kot so divjad, napad fižolove muhe in tudi talnih glivic.
• Nizki fižol posadimo konec meseca aprila, rodi od junija do avgusta. Ob dobrem letu bo še kaj stročjega tudi tja do septembra.
• Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja.

Visoki fižol

• V primerjavi z nizkimi sortami je visoki fižol občutljivejši na nizke temperature tal, zato ga v povprečno toplih letih začnemo sejati na gredice po prvem maju.
• Sejemo ga lahko vse do sredine junija.
• Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal.
• Ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša in nič ne pomaga, če prehitevamo s setvijo. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen.
• Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju.
• Sadimo ga okoli 5.-10. maja.
• Visok fižol sejemo šele v prvem ali drugem tednu maja.
• Vsekakor pa je stročje sorte smiselno sejati celo v drugi polovici junija. Pogosto so te bolj zdrave kot tiste, sejane zgodaj spomladi.
• Neposredna setev v rastlinjaku je smiselna v začetku aprila, a se morate ozirati na vreme. Pozebe že pri temperaturi -0,1 °C, poškodujejo pa ga že temperature okoli 5 °C. Na prostem ga sejemo šele konec aprila, raje pa v začetku maja.

Priprava semena in setev

Pred setvijo je priporočljivo seme ustrezno pripraviti in upoštevati pravilne razdalje.

Priprava semena

• Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju, tako da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebno priporoča pri domačem semenu in nerazkuženem kupljenem semenu.
• Seme pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur.
• Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem.
• Po vzniku poskrbite, da ga ne napadejo uši.
• Pred setvijo poskrbite za razkuževanje semena s čajem.

Razdalje setve

Nizki fižol

• Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico. Razdalja med jamicami je 30 do 50 cm. Več kot dodamo semen v jamico, večja je razdalja sajenja v vrsti.
• Razdalja med dvema vrstama je 50 do 70 cm.
• Nizki fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta.
• Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pomeni slab vznik rastlin, pogosto pa tudi oslebljene in bolne rastline, se prepričamo, da ima zemlja vsaj 8 °C.
• Za razliko od visokega fižola ga ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste, pri čemer pazimo na primerne razdalje, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni.
• Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm.
• Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
• Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste.
• Pritlikave nizke sorte fižola pa sadimo 25 do 50 cm narazen.

Visoki fižol

• Visoki fižol sadimo na razdaljo 1,5 m med dvema vrstama. V vrsti pa naj bo razdalja 70 do 80 cm.
• Navpične vrvice so nanjo privezane od 15 do 20 cm narazen, ob vsako posejemo po dve zrni. Če mu za oporo namenimo lesene prekle, zadostuje okoli ene od 6 do 10 zrn, odvisno od bujnosti sorte.
• Visok fižol se običajno seje v kupčke po pet semen, kjer je prostor za njihovo rast.
• Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Če sadimo fižol v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm.
• Visok fižol sejemo seveda na oporo, ta pa je različna. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm. Najbolje je, da ga posejemo šele, ko ima koruza že tri prave liste, koruzo posejemo na enako razdaljo, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino.
• Na eno oporo posejemo 5-7 semen fižola, nič več.
• Ne sejemo ga v kupčke, kot so nekateri navajeni iz setev visokega fižola, ampak v vrstico. Vrstice naj bodo vsaj 40 cm narazen, da boste posevek lahko okopali in tudi ogrnili.

Vzgoja sadik

• Če želite prehitevati s pridelkom, si vzgojite sadike.
• Če se vam mudi, si lahko na toplem vzgojite sadike s koreninsko grudico in le te ob pravi temperaturi presadite na prosto.
• Nizek fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem.
• Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi.
• Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo.
• V sredini marca ga sejemo v lončke, premera do 5 cm in v vsakega posejemo dve do tri semenke izbrane sorte, priporoča se stročji fižol. Nekje v 4 tednih na toplem dobimo sadiko, primerno za presajanje. To je konec aprila, ko je v rastlinjaku že dovolj toplo.
• Nizek stročji fižol, sajen tako zgodaj, morda celo v začetku aprila, lahko kolobar vsaj za nekaj časa omili. Nekje konec junija prenehajte s pobiranjem strokov in fižol porežite. Korenine je namreč res smiselno puščati v tleh.
• Nizki fižol lahko pridelate tudi iz sadik, visokega pa se preprosto ne splača delati tako, saj prezgodnje setve povzročijo samo preveč listne mase, posledično pa jeseni več bolezni.

Nega in vzdrževanje

Pravilna nega fižola zagotavlja zdrav razvoj rastlin in obilen pridelek.

Gnojenje

• Metuljnice, botanična družina, v katero sodi fižol, si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same obogatijo tla s hranilom dušikom iz zraka, zato fižola ne gnojimo.
• Za nizki fižol velja, da ne prenese niti dognojevanja tal v isti sezoni z domačim kompostom, medtem ko ga visokim sortam in turškemu fižolu lahko nekaj dodamo, a ne več kot 2 l na kvadratni meter.
• Pri gojenju fižola se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico.
• Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik.
• Nizek fižol prenaša samo 2 do 5 litrov preperelega komposta na m2 ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet.
• Visok fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil. Za dober in zdrav pridelek se izogibamo dušičnim gnojilom.
• Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom Plantella Organik. Če so tla v vrtu dobro založena, pa posebnega gnojenje ne potrebuje.
• Fižol ne mara pretiranega gnojenja, za nizek fižol bi bilo najbolje, da sploh ne gnojimo, visokemu pa pognojimo lahko s kompostom (5-7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili.
• Dodatnega gnojenja ni potrebno saj ima fižol na koreninah bakterije, katere vežejo dušik iz zraka.
• Sama pred setvijo nikoli ne gnojim gredice, le babica je visokemu fižolu pred setvijo vedno dodala nekaj domačega uležanega komposta.

Zalivanje

• Zalivamo redko, pa tedaj obilno.
• Pomembno je, da zalivamo tako dolgo, da namočimo tla v globino vsaj 25 cm. S takim zalivanjem naredimo zalogo vode v tleh in le tako rastline razvijajo globoke korenine.
• Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko. Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov.
• Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši, ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije.
• Fižol ne sodi med rastline, najbolj občutljive na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če namakamo.
• Priporočljivo je, da se med namakanjem ne zmočijo listi in cvetovi, saj lahko to povzroči razvoj bolezni.
• Redno namakanje v času cvetenja pomaga preprečiti odpadanje cvetov in zagotavlja dober pridelek.
• V času rasti in zorenja je pomembno vzdrževati stalno vlago v tleh, da se zagotovi enakomeren razvoj strokov.
• Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo.

Zastirka in osipanje

• Zastirka je lahko iz slame, sena, listja, miskanta, komposta, samoniklih rastlin. Njena naloga je, da zaščiti tla pred zunanjimi dejavniki, pred soncem, vetrom, močnimi nalivi.
• Zastirko med letom redno obnavljamo. Naj ne bo predebela in ne pretanka, nekje okoli 3 cm bo dovolj.
• Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na prib. 15 cm višine.
• V času rasti ga 2 do 3-krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.
• Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.
• Zastiramo z listjem ali s slamo.

Pobiranje in skladiščenje

Čas pobiranja in način skladiščenja sta ključna za ohranjanje kakovosti pridelka.

Pobiranje stročjega fižola

• S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju.
• Pazimo predvsem na to, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti.
• Pobiramo ga redno in sproti, saj v razmerah z dovolj vlage cveti in rodi še naprej.
• Stroke trgamo sproti, da povečamo pridelek. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti.
• Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi (nizki fižol Čudo Piemonta), 50 dni po setvi (MY ARIANA).
• Nizke fižol za stročje začnemo pobirati v juniju.
• Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej.
• Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.
• Visoki fižol Goldmarie pobiramo 80 dni po setvi.

Pobiranje fižola za zrnje

• Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo.
• Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti.
• Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo.
• Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
• Visok fižol LINGUA DI FUOCO »EXTRA« - zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi.
• CANADIAN WONDER - pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi.
• Kar "uide" in se osuši, se konec septembra pobere za zrnje.

Skladiščenje

• Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji.
• Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce.
• Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
• Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn.
• Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
• Pobrano seme najprej dosušimo, nikoli ni povsem suho, nato pa damo v zmrzovalnik. Če je možno, naj ostane tam do setve.

Bolezni in škodljivci fižola

Prepoznavanje in preprečevanje bolezni ter škodljivcev sta ključna za zdrav in obilen pridelek.

Škodljivci

• Polži: Se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin. Za seboj pustijo sledove sluzi in lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam.
• Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Odpravite jih z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci STOP.
• Fižolova koreninska muha: Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
• Hrošček fižolarja: Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja.

Bolezni

• Mastna fižolova pegavost: Ta bolezen povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
• Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavih madežev na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se na listih pojavi rja, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
• Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
• Bakterijska plesen: Ta bolezen povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.

Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP, ki ima preventivni in dolgotrajni učinek.

Sortne značilnosti in raznolikost

Izbira prave sorte je ključna za uspešno vzgojo, saj se sorte razlikujejo po času zorenja, načinu rasti in odpornosti.

Vrste fižola

• Nizki fižol: Kompaktna možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizki fižol sadimo v vrste, saj bomo s tem deležni približno 5 kg pridelka na 2 m².
• Visoki fižol: Ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Primeren za vzgojo v večjih loncih, sadilnih vrečah in koritih, s katerim ustvarite pergole, zaščitne zavese.
• Stročji fižol: S svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje.
• Fižol za zrnje: Uporablja se za sušenje in shranjevanje.

Priporočene sorte

• ČUDO PIEMONTA: Nizek fižol za stroke in zrnje, ki navdušuje. Uživamo lahko stroke in zrnje. Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi. Vijolično marmorirani stroki se pri kuhanju obarvajo rumeno. Seme je marmorirano. Dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju.
• MY ARIANA: Zelo zgoden nizek stročji fižol. Ima zelene, ploščate stroke, ki niso nitasti. Zelo zgodnja sorta, ki jo pobiramo 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen, rahlo sladek strok je ploščat, svetlo zelene barve, dolžine okrog 15 cm in širine 2 cm.
• CANADIAN WONDER: Nizek fižol za zrnje. Odličen, zelo okusen fižol za zrnje, ki je temno rdeče barve in ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo. Uporablja se za pasulj, pripravo mehiških in drugih fižolovih jedi.
• GOLDMARIE: Visok stročji fižol (maslenec), tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, stroki niso nitasti. Pobiramo jo 80 dni po setvi. Ta sorta fižola je primerna tudi za zrnje. S pridelkom nas nagradi v suhem ali mokrem poletju.
• LINGUA DI FUOCO »EXTRA«: Visok fižol za zrnje (češnjevec). Zgodnja, tradicionalna evropska sorta, zelo bujne rasti (visoka). Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Ta sorta fižola je zdrava in dobro rodi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
• Royal Seeds (25 sort): Stare evropske sorte, različnih oblik in barv zrna ter zelo okusnih rumenih in zelenih strokov.

Stare in tradicionalne sorte

• Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček.
• Nizki stročji fižoli Cannelino in Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano.

Kolobarjenje in dobri/slabi sosedje

Pravilno kolobarjenje in kombiniranje s sosednjimi rastlinami prispevajo k zdravju in vitalnosti fižola.

Kolobarjenje

• Fižol potrebuje vsaj trileten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, na primer koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.
• Senzorji fižola so zelo občutljivi na slabo kolobarjenje, zato se prepričajte, da se izognete sajenju fižola na isto mesto več let zaporedoma.

Dobri sosedje fižola

• Koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir, blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, rdeča pesa, redkvica, redkev, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan.
• Nizek stročji fižol (Berggold, Čudo Piemonata) lahko sejemo pod kumare na opori, paradižnik, sladko koruzo in ostale vrtnine.

Slabi sosedje fižola

• Grah, bob, česen, čebula, por.

tags: #nasvet #kdaj #se #sadi #fizol

• Preberite več o gratiniranih klapavah
• Priprava testenin s kremno omako iz paprike in orehov
• Recepti z jurčki
• Priprava maslenega mlečnega kruha v kruhomatu
• Celostni pristop k zdravljenju vode v kolenu