Koleraba, znana tudi kot nadzemna koleraba ali kolerabija, je v zadnjih letih pridobila na priljubljenosti, ne le zaradi svoje vsestranskosti v kuhinji, temveč tudi zaradi impresivnih dimenzij, ki jih lahko doseže. Med izjemnimi dosežki pridelovalcev se je v sezoni 2022 pojavila koleraba s težo dobrih 2500 gramov, kar potrjuje, da z ustrezno nego in pogoji ta zelenjava lahko doseže resnično impresivne mere.
Kaj je Koleraba?
Nadzemna koleraba je cenjena vrtnina, ki izvira iz severne Evrope in je križanec med zeljem ter belo repo. Čeprav jo poznajo tudi na Švedskem, kjer je pogosta sestavina številnih receptov, je pri nas običajno na voljo v zelenobeli barvi. Lahko pa jo zasledimo tudi v belovijoličasti različici. Ne glede na barvo zunanjosti, je meso kolerabe rahlo oranžno in v okusu ni bistvenih razlik med belo (svetlo zeleno) in modro (vijolično) sorto, kot sta bela in modra dunajska. Po prerezu imata obe svetlo meso.
Izjemne Zdravstvene Koristi Kolerabe
Koleraba je dolgo časa veljala za "hrano revnih", vendar je njena izjemna korist za zdravje in okusnost danes splošno priznana. Je zelenjava z malo kalorijami, ki izboljšuje presnovo.
- Vitamin C: Koleraba je bogata z vitaminom C, ki je še posebej pomemben v prehodnem času, saj krepi obrambne mehanizme telesa in preprečuje razvoj bolezni.
- Antioksidanti: Vsebuje številne karotenoide, ki so močni in učinkoviti antioksidanti. Spodbujajo delovanje imunskega sistema ter preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev.
- Fitokemikalije: Koleraba je bogata tudi s fitokemikalijami, kot sta sulforafan in indol-3-karbinol, ki dokazano ščitijo pred rakom, zlasti rakom prostate, dojke in debelega črevesja.
- Uravnavanje sladkorja in krvnega tlaka: Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja. Zaradi visoke vsebnosti kalija pa pomaga zniževati krvni pritisk.
- Vlaknine: Vsebuje veliko rastlinskih vlaknin, ki zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti, zato je idealna za tiste, ki želijo shujšati.
Gojenje Nadzemne Kolerabe
Koleraba je nadvse nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva v nekoliko hladnejšem, zmernem podnebju, medtem ko ji previsoke poletne temperature nekoliko manj ugajajo. Zaradi svoje hitre rasti, celo že v mesecu dni, jo lahko sejemo skozi vso sezono.
Splošne Zahteve in Sorte
Uspeva tako na prostem kot v rastlinjakih. Za neprekinjeno bero je najbolje, da jo sejemo večkrat zapored. Na krožnikih jo lahko imamo že 40 do 50 dni od setve, odvisno od sorte in vremena. Pomembno je, da je ne puščamo predolgo v zemlji, saj lahko oleseni in postane vlaknasta, podobno kot redkvice. Malce mraza zgodaj spomladi ali pozno jeseni ji ne bo škodovalo, vendar pa se pri temperaturah pod 10 °C lahko zgodi, da požene v cvet.
Setev in Sajenje
Nadzemno kolerabo sejemo večkrat zapored, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prvi poganjki poženejo že v dobrem tednu od setve. Za zgodnje pridelovanje jo sejemo od februarja do marca v tople grede ali plastenjake, za poletno in jesensko uporabo pa od aprila naprej.
Sadike kolerabe vzgojimo v 4 do 5 tednih, ko razvijejo 3 do 4 prave liste, nato jih presadimo na prosto. Pri sajenju pazimo, da sadik ne sadimo pregloboko. Razdalja sajenja je odvisna od bujnosti sorte; običajno jo sadimo na razdaljo 30 do 40 cm med vrstami in okrog 20 do 30 cm v vrsti. Ker ne potrebuje lastne gredice, jo lahko umestimo med ostale vrtnine.
Nega in Vzdrževanje
Koleraba načeloma nima posebnih zahtev, ključno je le zadostno in redno zalivanje. Nihanje vlage v zemlji ali neenakomerna oskrba z vodo povzroči, da koleraba oleseni, postane vlaknasta in lahko tudi popoka. V poletnem času, ko so temperature višje, lahko grede pokrijemo z zastirko ali jo sejemo v senco večjih rastlin. Hvaležna je tudi za okopavanje in rahljanje.
Gredico je priporočljivo pognojiti z dobro preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Če so tla kisla, je priporočljivo apnenje. Kolerabi zagotovite približno enako količino dušika in kalija. Nizki fižol je odličen sosed, saj poskrbi za del dušika. Med dobre sosede sodijo tudi solata, redkvica, endivija, blitva, špinača, zelena, čebula, grah, paprika, krompir, šparglji, meta in timijan.
Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Na kolerabi se lahko pojavijo bolezni, kot je bakterijska gniloba kolerabice. Med škodljivci so pogosti kapusova muha, ki objeda korenine, in kapusov belin.
⭐️ Gojenje kolerabice (in zakaj vam lahko spremeni življenje) ⭐️
Spravilo in Uporaba Kolerabe
Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati, ko so manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sprejemljivih pa je tudi 5 centimetrov. Mlade kolerabice imajo omamen vonj, odličen okus, so nežne, sočne in hrustljave. Ne smemo pozabiti, da so užitni in uporabni tudi mladi listi.
Kolerabo lahko uživamo svežo ali toplotno obdelano. Mlade, sveže kolerabice lahko olupimo in pojemo surove, narežemo na paličice za pomakanje v omake ali z njimi začinimo solate. Večina ljudi jo najraje uživa kuhano, dodano juham, enolončnicam, pirejem ali pa jo pripravijo nadevano. Mlade liste lahko uporabimo v solatah, starejše pa skuhamo kot špinačo. Najslajša je seveda sveže pobrana z domačega vrta.
V hladilniku jo lahko hranimo nekaj dni, pri čemer je priporočljivo pustiti nekaj listov, da podaljšamo njeno svežino. Če nas jeseni preseneti slana, je kolerabo najbolje izpuliti in shraniti v zasipnico ali v zabojčke z vlažnim peskom, mivko ali šoto, ki jih postavimo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje.