Priprave in peka rekorderja
V Makolah so se ambiciozne priprave na peko največjega hlebca kruha na svetu začele že v petek zvečer. Sam postopek peke v posebej prirejeni peči na dvorcu Štatenberg se je odvil v soboto zgodaj zjutraj. Po približno šestih urah peke so ustvarili več kot 1800 kilogramov težak kruh, ki pa ga je bilo zaradi ohlajanja mogoče poskusiti šele v nedeljo opoldne. Hlebec se je namreč ohlajal ves dan, preden so ga lahko razdelili med obiskovalce.
Preizkus in morebitni rekorder
Čeprav so se pojavile prve informacije o morebitni nedopečenosti sredice kruha, je predsednica Turističnega društva Štatenberg, Štefka Skledar, pojasnila, da temu po njenih informacijah ni bilo tako. Končna odločitev o tem, ali je bil dosežen nov svetovni rekord, bo znana v naslednjih 60 dneh, ko jo bo sporočila komisija iz Londona. Do takrat rekorder še naprej ostaja 1561 kilogramov težek kruh, ki so ga pred leti spekli v Braziliji.
Kljub negotovosti glede rekorda so bili v Makolah z dogajanjem, ki je k njim vse tri dni privabljalo množice ljudi od blizu in daleč, zelo zadovoljni.
Sestavine in donacija
Za pripravo tega izjemnega hlebca so uporabili Žitovo moko. Podjetje Žito, ki letos praznuje 150. obletnico delovanja svojega mlina v Mariboru, je k projektu pristopilo z donacijo 1440 kilogramov moke.
Spremljevalni program in zgodovina
Nedeljsko dogajanje se je začelo že z jutranjo mašo, grajsko tržnico z domačimi izdelki in animacijo za otroke. Popoldne se je prireditev nadaljevala s folklornimi nastopi, s tamburaško skupino in glasbenimi gosti. V času dogodka so na dvorcu Štatenberg potekala tudi snemanja zgodbe o grofu Attemsu. Gre za prikaz življenja na dvorcu in okolici, podkrepljenega z zgodovinskimi dejstvi. Vsebina zgodbe se je vpletla okoli pripovedi grofa Dizme Attemsa, ki naj bi z največjim kruhom želel nahraniti osirotelo ljudstvo.
Kruh v modrih območjih: Osnova zdrave prehrane
Zanimivo je, da uživanje kruha ni prepovedano v tako imenovanih modrih območjih, kjer ljudje živijo najdlje na svetu. Tam kruh velja za osnovo zdrave prehrane. V teh območjih ljudje večinoma uživajo hrano, ki temelji na lokalno pridelanih živilih rastlinskega izvora (približno 80 odstotkov), ki jim dodajo ribe, jajca in mlečne izdelke. Meso uživajo v manjših porcijah, ribe pa po približno 100 gramov trikrat na teden. Jajca in mlečni izdelki so prisotni v zelo zmernih količinah, prav tako je omejena količina dnevno zaužitega dodanega sladkorja.
Vrste kruha v modrih območjih
Kruh iz kislega testa
Kruh iz kislega testa je priljubljen na Sardiniji in Ikariji. Narejen je iz le nekaj sestavin: vode, polnozrnate moke in starterja. Zahvaljujoč procesu fermentacije ima več prebiotikov in izboljša absorpcijo hranilnih snovi v telesu.
Kruh iz celih zrn
Prebivalci Ikarije in Sardinije pečejo kruh iz celih zrn, kot so pšenica, rž in ječmen, ter ta živila tudi meljejo v moko. Njihov kruh je pogosto drugačen od tistega v trgovinah, saj je narejen iz minimalnih sestavin.
Pita kruhki
V Ikariji so zelo priljubljeni tudi nekateri pita kruhki, ki se odlično podajo k rastlinskim beljakovinskim virom, kot so humus, kuhani fižol in leča.
Kruh iz koruzne moke
Koruzna moka oziroma mleta koruza je odličen vir beljakovin, vitamina A, prehranskih vlaknin in različnih mineralov. Uporablja se za pripravo vsega od tortilj do polente in različnih vrst kruha.