V zadnjem času so slovenski potrošniki priča znatnim spremembam na trgu mesa, kjer cena pogosto postane odločilen dejavnik pri nakupu. Medtem ko so bile lani odkupne cene govejih pitancev v porastu in so prvič prebile pet evrov za kilogram, se zdaj na policah pojavlja uvožena govedina po zelo nizkih cenah. Takšne ponudbe, kot je telečje pleče z 29-odstotnim popustom ali mlado goveje stegno po maloprodajni ceni 7,99 evra/kg, so presenetile domače rejce. Potrošniki so namreč hitro pospravili meso iz uvoza, kar kaže na to, da jih v prvi vrsti zanima le cena. Ta dinamika poudarja pomen informiranega nakupovanja, kjer se prepletata želja po ugodni ceni in skrb za kakovost in poreklo.
Stanje in izzivi slovenske mesne industrije
Slovenska mesna industrija se sooča z visokimi proizvodnimi stroški in pritiskom na zniževanje cen na prodajni strani. Kljub visoki kakovosti domačega mesa, ki dosega višje standarde nadzora, težko konkurira tujim dobaviteljem in uvoženemu mesu, ki se na slovenskem trgu prodaja tudi po izjemno nizkih cenah, kar je lahko posledica slabše kakovosti ali tržnih viškov. Naraščanje uvoza mesa v zadnjih dveh letih povzroča številne anomalije, kot je upad zakola v slovenskih klavnicah in spodbujanje izvoza živih živali, kar rejci rešujejo z izvozom živih živali. Zato je trenutno trg poln mesa in glede na napovedi se lahko cene govedine še znižajo, kar pomeni, da bodo domači pitanci v primeru nizkega povpraševanja pri velikih trgovcih čakali pred klavnico.
Samooskrba z mesom in uvoz
V Sloveniji je bilo leta 2022 na voljo 87 kilogramov mesa na osebo. Večinoma je šlo za perutninsko meso (32,4 kilograma na osebo), najmanj pa za konjsko (0,09 kilograma na osebo). Celotna samooskrba z mesom je leta 2022 dosegla 86 odstotkov, pri čemer je bila najvišja pri govedini (116 odstotkov) in perutnini (108,9 odstotka), najnižja pa pri prašičjem mesu (le 41 odstotkov).
Slovenija je torej visoko samooskrbna z govedino in perutnino, medtem ko je proizvodnja prašičjega mesa znatno nižja, zato je pri tej vrsti mesa precejšnja odvisnost od uvoza. Kljub temu uvažamo tudi veliko perutnine in govedine, večinoma iz drugih članic Evropske unije, kjer veljajo pravila prostega pretoka blaga. Razlogi za uvoz so različni: domača proizvodnja včasih ne zadošča za zadovoljevanje potreb trga, uvoženo meso pa ponuja bolj ugodno razmerje med ceno in kakovostjo, kar je privlačno za nekatere potrošnike. Distributerji in trgovci se odločajo za uvoz, da povečajo konkurenčnost na trgu in lastni dobiček. Informacije s trga govorijo, da je trenutno pri nas precej uvoženega mesa, govedina in perutnina sta prišli s Poljske.
Podpora domači proizvodnji in kakovostni shemi "Izbrana kakovost - Slovenija"
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da se v Sloveniji izvaja več ukrepov za spodbujanje in podporo domače mesne proizvodnje. Ti vključujejo finančne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva (npr. subvencije za govedorejo), povezovanje pridelave in predelave, nepovratna sredstva za majhne kmetije ter podporo za naložbe, ki prispevajo k dvigu produktivnosti, tehnološkemu razvoju in izboljšanju dobrobiti živali. Stopnja podpore lahko doseže do 75 odstotkov upravičenih stroškov.
Poleg tega se spodbuja vključevanje kmetijskih gospodarstev v sheme kakovosti in promocijske aktivnosti za lokalno pridelano hrano, kot je kampanja "Naša super hrana". Smernice za potrošnike glede izbire mesa poudarjajo pomen izbiranja domačega mesa, označenega z znakom "Izbrana kakovost - Slovenija". Ta shema zagotavlja preverjeno kakovost, svežino in višjo hranilno vrednost, saj poudarja lokalno poreklo, sledljivost in višje standarde nadzora. Izbira takšnega mesa prispeva k bolj zdravi prehrani, podpira lokalno kmetijstvo in zmanjšuje vpliv na okolje zaradi krajših transportnih poti.
V GIZ mesne industrije sicer podpirajo kampanjo, vendar opozarjajo, da je potrebno storiti še marsikaj za ponotranjenje pomena porekla hrane. Opozarjajo tudi na neodzivnost vlade pri predlogih in pozivih, ki bi pomagali slovenski mesni industriji, kar povzroča gospodarsko škodo ali neupravičeno povečuje stroške nosilcem dejavnosti.
Kako prepoznati in izbrati kakovostno meso
Kakovost mesa in izdelkov se določa po količini čiste mišičine, finosti in nežnosti vlaken, količini kosti, mastnega tkiva, vezivnega tkiva in marmoriranosti mesa z maščobo. Po zakolu na kakovost mesa vpliva predvsem zorenje mesa (biokemični proces, med katerim encimi razgrajujejo beljakovine) pri primerni temperaturi, skladiščenje pri primerni temperaturi in način zamrzovanja (hitrejše kot je zamrzovanje, kvalitetnejše ostane meso).
Kategorizacija in standardi kakovosti
- Govedina: EU predpisuje ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov v kategorije glede starosti, mesnatosti in zamaščenosti (npr. S - najboljša, E - odlična, U - zelo dobra, R - dobra, O - zadovoljiva, P - slabša za mesnatost). Stopnja zamaščenosti se določa po količini maščobe na površini trupa in v prsni votlini (od 1 - nizka do 5 - zelo visoka). To zagotavlja proizvajalcu pravično plačilo in omogoča spremljanje cen.
- Prašičje meso: Prašičji trupi se razvrščajo po vsebnosti pustega mesa v razrede (npr. S - 60% ali več, E - 55% ali več, U - 50% ali več, itd.). Ocenjevanje mesnatosti se opravlja z odobrenimi metodami (npr. DM5, HGP 4).
- Perutnina: Za kokoši, race, gosi, purane in pegatke velja predpisan tržni standard.
Ključni dejavniki pri nakupu mesa
Pri nakupovanju mesa je ključnega pomena, da obvladate nekaj osnov, da boste lahko izbrali ustrezen kos za pripravo želene jedi in zagotovili najboljšo vrednost za svoj denar.
- Kategorije mesa: Poznamo meso prve in druge kategorije. Meso prve kategorije (npr. "žar", "pljučna", "T-bone") prihaja s hrbta živali, je mehkejše in se pripravi hitro na višji temperaturi. Meso druge kategorije (npr. "mariniranje", "dušenje", "notranje stegno") je manj mehko in ga je treba kuhati počasi na nizki temperaturi. Kosi prve kategorije pridejo iz ledij, stegna ali potrebušine.
- Marmoriranost: Iščite dobro marmorirano meso, ki vsebuje majhne bele koščke maščobe. Ta maščoba med kuhanjem ohranja meso sočno in mehko. Izjemno pusti kosi se hitro posušijo in so manj okusni.
- Čvrstost: Sveže meso mora biti čvrsto, ne pa žilavo ali mehko. Čvrstost mesa lahko preverite tako, da podrezate v mesnati del dlani, tik pod palcem - tako čvrsto bi moralo biti meso, ki ga kupite.
- Barva: Različne vrste mesa imajo različne barve. Sveža govedina je temno ali češnjevo rdeča. Govedini rjave barve se je treba izogibati, saj je to znak, da meso že nekaj časa poležava.
- Kosti: Meso s kostmi je običajno cenejše. Kosti niso le odlični prevodniki toplote, kar skrajša čas kuhanja, ampak so tudi odlična sestavina za pripravo juh ali osnov za omake.
Nasveti za nakup najcenejšega in svežega mesa
Varčevanje z domačo pripravo
Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da lahko z domačo pripravo mesa občutno prihranite. Z nakupom svežih, nezačinjenih piščančjih peruti lahko prihranite od 1 do 4 € na kilogram v primerjavi z začinjenimi, in celo od 4 do 8 € na kilogram v primerjavi z že pečenimi iz toploteke. Podobno velja za mesne pripravke, kot so čevapčiči, pleskavice ali marinirani zrezki, katerih cena je skoraj 50 odstotkov višja od svežega mesa, ki ga pripravite sami. Nezačinjeno meso vam omogoča popoln nadzor nad okusom in kakovostjo sestavin, saj lahko začimbe prilagodite svojim željam. Zato je izbira svežih nezačinjenih izdelkov na dolgi rok cenovno najugodnejša izbira.
Optimalen čas za nakup
Nakupovanje mesa v supermarketih pogosto temelji na slepem zaupanju, vendar je pomembno poznati ritem dostav blaga, ki vpliva na svežino. Izkušnje zaposlenih kažejo, da sveže blago, vključno z mesom, v večino supermarketov prispe v ponedeljek, vendar šele čez dan ali v popoldanskih urah.
- Ponedeljkovo jutro: Ponedeljkova jutranja vitrina pogosto vsebuje ostanke zalog od konca tedna. Če iščete maksimalno svež izdelek, ponedeljkovo jutro ni idealen čas za obisk mesnice.
- Ponedeljek popoldne ali torek zjutraj: To je najboljši čas za nakup, saj trgovci takrat sortirajo in zlagajo novo blago. Izdelki imajo najdaljši rok trajanja in ponudba je najbogatejša.
- Zgodnje jutro: Zlasti po vikendu, trgovina morda še ni prejela nove robe.
- Pred zaprtjem trgovine: Pogosto izbirate med slabšo ponudbo in izdelki, ki se jim nevarno bliža iztek roka trajanja.
Ne glede na dan ali uro, vedno natančno preverite deklaracijo, videz in vonj mesa.
Kateri deli mesa in kje jih kupiti? Nasveti izkušenih mesarjev
Pri nekaterih vrstah in oblikah mesa strokovnjaki priporočajo nakup pri specializiranem mesarju namesto v supermarketu:
- Mleto goveje meso in perutnina: Čeprav je mleto meso pogosto cenejše, strokovnjaki odsvetujejo nakup v supermarketih, saj je večina predhodno zmleta v velikih mesnopredelovalnih obratih, kjer je tveganje za okužbo večje. Kakovostni mesarji meso meljejo sami in uporabljajo vrhunske kose.
- Sveže ribe in morski sadeži: Dvomite o "svežini" morskih sadežev v trgovinah, razen če je trgovina zelo blizu obale. Boljša možnost je nakup zamrznjenih morskih sadežev, saj so pogosto hitro zamrznjeni na krovu, da ohranijo svežino.
- Starana govedina: Za najboljši okus in teksturo se starana govedina priporoča iz lokalnih mesnic, ki imajo čas in opremo za suho staranje mesa na kosti. Supermarketi pogosto uporabljajo "mokro staranje" v paketu.
- Kosi mesa s kostmi: Kosi s kostmi v mesnih škatlah v trgovinah se lahko hitreje "kisajo" kot izdelki brez kosti, zaradi vpliva kosti na pH mesa. Pri specializiranem mesarju je tveganje manjše.
- Paštete, meso organov: Za te kose, ki jih je težko pripraviti in zahtevajo strokovno znanje ter optimalne pogoje shranjevanja, obiščite specializirano mesnico.
Shranjevanje mesa doma
Pravilno shranjevanje mesa je ključno za ohranjanje njegove kakovosti in preprečevanje kvarjenja. Čim prej po prihodu domov se lotite priprave ali ustreznega shranjevanja mesa.
- Hladilnik: Če mesa ne nameravate uporabiti v nekaj urah, ga čim prej postavite v hladilnik. Pomembno je, da ga ločite od preostalih živil, da preprečite kapljanje sokov surovega mesa na drugo hrano. Meso lahko pred tem premažete z oljem, da se ne izsuši, in mu namenite prostor na dnu hladilnika.
- Zamrzovalnik: Za daljše shranjevanje meso čim prej zamrznite, da ohranite čvrstost in okus. Sveže kakovostno meso lokalnega izvora lahko v zamrzovalniku zdrži do šest mesecev, mleto pa tri mesece. Zamrznete lahko tudi že pripravljene mesne jedi. Pomembno je dosledno upoštevati, da mesa, ki je bilo enkrat zamrznjeno in odtajano, ne smete ponovno zamrzovati.
Prihodnost mesne industrije in vloga potrošnika
Prihodnost mesne industrije v Sloveniji se bo verjetno usmerjala v povečanje samooskrbe, zlasti pri vrstah mesa, kjer je trenutno nizka, ter v prilagajanje na spreminjajoče se potrebe in želje potrošnikov. Pričakuje se tudi večji poudarek na ekološkem mesu, trajnostni proizvodnji in skrbi za okolje. Trgovci se odzivajo na potrebe in želje kupcev, zato bo trende v prvi vrsti narekoval potrošnik.
Čeprav cena ostaja ključni dejavnik pri odločitvah potrošnikov, se vse več kupcev zaveda pomena in vrednosti lokalno pridelanih živil. Izbira slovenskega mesa, označenega z znakom "Izbrana kakovost - Slovenija", prinaša pomembne prednosti, kot so znano in sledljivo poreklo, večja svežina, višja hranilna vrednost in manjši ogljični odtis. S poseganjem po lokalnih proizvodih potrošniki ne podpirajo le domačih pridelovalcev in samooskrbe, temveč prispevajo tudi k bolj zdravi prehrani in trajnostnemu razvoju.
tags: #najcenejsa #ponudba #meso