Krompir je eno izmed ključnih živil in najpogostejših vrtnin, ki jo pridelujemo v naših vrtovih, saj igra pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane in samooskrbi. Uspeh pri pridelavi je močno odvisen od pravilne izbire sorte glede na čas sajenja, namen uporabe in možnosti skladiščenja. Danes poznamo več kot 3000 vrst krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi kože (rdeča, rumena), barvi mesa (rumena, bela), kulinaričnih lastnostih (A, AB, B, BC), zgodnosti (zgodnja, srednje zgodnja) ter tehnoloških lastnostih, kot je občutljivost za plesen.
Pomen izbire ustrezne sorte
Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere, v katerih bo sajen, saj nekatere sorte rastejo bolje v hladnejšem podnebju, druge pa v toplejšem. Pomembno je tudi izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti krompirjevi plesni, ki lahko uniči celotno letino. V zadnjih letih so se pojavile nove sorte krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni, kar je zelo pomembno. Poleg tega je pomemben dejavnik tudi pridelek sorte, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu pa je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.
Kulinarične lastnosti sort krompirja
Za praktično uporabnost v kulinariki moramo upoštevati predvsem kulinarične lastnosti posamezne sorte. Poznamo več jedilnih tipov, ki jih označujemo s črkami A, AB, B, BC, C in D:
- Tip A: Krompir se ne razkuha, je čvrst in fine strukture. Primeren je za solate.
- Tip AB: Rahlo moknat, a še vedno čvrst.
- Tip B: Sorte krompirja v jedilnem tipu B so vsestransko uporabne; struktura mesa je srednje čvrsta, tekstura je drobnozrnata, gomolji so precej čvrsti, delno moknati, krompir se ne razkuha in je vsestransko uporaben za kuhanje, pečenje, praženje ter cvrtje.
- Tip BC: Krompir, ki se med kuhanjem razpusti.
- Tip C: Precej moknat krompir; primeren za predelavo v pomfrit ali čips ter za pripravo pirejev, kašic, kroketov in jedi iz krompirjevega testa.
- Tip D: Uporabljamo ga za predelavo v škrob, ki se sicer ne prideluje v Sloveniji.
Priporočene sorte krompirja za sajenje
Kmetijski inštitut Slovenije vsako leto pripravi seznam sort, ki jih priporoča za sajenje, med katerimi so posebej izpostavljene odporne sorte. Na voljo je več kot 100 različnih sort semenskega krompirja, preizkušenih na različnih lokacijah v Sloveniji. Predstavljene sorte so dostopne v vseh kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih Slovenije. Priporočamo nakup v januarju in februarju, ko je izbira največja.
Odporne sorte
Vrtičkarji se vsako leto soočajo s propadom pridelka zaradi krompirjeve plesni, ki je najbolj nevarna bolezen v domačem vrtu. Težavam je lahko konec, če boste izbrali EKO sorte, ki so imune na krompirjevo plesen. Na Kmetijskem inštitutu so posebej izpostavili odporne sorte, to so Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni, kar pomeni, da manjšim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo.
- Alouette: Odličen krompir z rdečo lupinico in skoraj belim mesom. Je čvrst in primeren tako za kuhanje kot pečenje. Je imuna na krompirjevo plesen (biološko/organsko seme) in zagotavlja bistveno boljši pridelek. Je odlično nadomestilo za sorto Desiree.
- KIS Kokra: Slovenska sorta, srednje pozna, ki se dobro skladišči. Gomolji so okroglo-ovalni, veliki, meso je svetlo rumeno, kožica prav tako. Je rodovitna srednje zgodnja sorta, primerna za ozimnico.
- Levante: Pozna sorta z visokim pridelkom. Ima ovalne, srednje velike gomolje, rumeno kožico in meso. Očesa so plitva. Dokaj dobro prenaša tudi sušo. Med naravno odpornimi sortami se najbolje skladišči, zato je primeren za ozimnico. Odlikuje ga dober okus.
- Otolia: Srednje pozna jedilna sorta z srednje velikimi, ovalnimi gomolji, rumenim mesom in svetlo kožico. Primerna je za kuhanje, praženje in pečenje. Odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo.
- Twister: Srednje zgodnja sorta. Gomolji so okroglo ovalni, debeli. Med odpornimi sortami je najbolj zgodnja sorta, zato jo sadimo tudi na naš vrt. Zaradi dobre dormance se dolgo skladišči.
Srednje pozna EKO sorta Carolus je imuna na plesen na listih in gomoljih, prepoznamo ga po značilnih rdečih pikah. Srednje pozne sorte pobiramo 85 do 110 dni po sajenju. Zelo odporna sorta, ki ob minimalni zaščiti zagotavlja odlične pridelke, je tudi pozna sorta Rudolph, ki je manj občutljiva na plesen. Rudolph ima globok koreninski sistem in ni občutljiva na poletno sušo, se odlično skladišči in je že uveljavljena sorta na slovenskih njivah in vrtovih, ki zagotavlja zanesljiv pridelek tudi v vročem in suhem poletju.
Sorte za različne namene in zgodnost
Zgodnje sorte
Zgodnje sorte boste zgodaj poleti lahko že pobrali in na to mesto še posadili sadike zelja, cvetače ali brokolija, tako boste lahko imeli na isti gredici kar dva pridelka. Med zelo zgodnjimi sortami krompirja je v Sloveniji najbolj priljubljena sorta Arrow. Pobiramo jo že 60 dni po sajenju, saj je najzgodnejša sorta krompirja, ki rodi 14 dni pred sorto Kresnik. Vrtičkarji jo najbolj cenijo, ker zagotavlja visok pridelek prvega krompirja v vrtu in se hkrati dobro skladišči. Sadimo jo v rastlinjak ali v aprilu na vrt.
- Adora: Ena izmed najbolj priljubljenih zgodnjih sort. Ima izjemno velike gomolje in odličen okus.
- Riviera: Izredno zgodnja sorta, ki odlično prenaša sušo.
- Marabel: Zelo priljubljena sorta zaradi lepe, gladke lupine in rumenega mesa.
- KIS Slavnik: Najzgodnejša jedilna sorta z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Gomolji so dolgo ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je svetlo rumeno, kožica je rumena. Odlična jedilna sorta za kuhanje, praženje, pečenje in pripravo domačega pomfrija. Ni občutljiv na virusne bolezni, srednje občutljiv je na plesen na listih in občutljiv na plesen na gomoljih. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev.
- Nöstling: Zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti, primerna za pečenje, kuhanje ter praženje.
- Kresnik: Zelo zgodnja slovenska sorta, najbolj priljubljen pravi kifeljčar v Sloveniji. Tvori veliko število manjših gomoljev za pečen krompir v pečici.
- KIS Blegoš: Nova zgodnja slovenska sorta odlične jedilne kakovosti, z dovolj visoko sušino (21 %). Sorta je široko uporabna v kuhinji, primerna še posebno za kuhanje, pečenje in praženje. Ni občutljiv na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere.
- Anuschka: Odlična in zelo kakovostna sorta tipa AB za pridelavo prvega pridelka.
Srednje zgodnje sorte
Med srednje zgodnjimi sortami priporočamo tudi sorto La Strada, ki tvori velike okrogle gomolje. V Sloveniji je že preizkušena sorta, ki ima debele gladke gomolje in nas razveseli z obilnim pridelkom tudi v stresnih klimatskih razmerah. Pobiramo jo 70 do 85 dni po sajenju. La Strada zelo hitro polni gomolje, ki so zelo veliki. Ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči. La Strada ima belo meso in kožico ter se za zgodnjo sorto zelo dobro skladišči. Odlikuje jo tudi boljša odpornost na temperaturne strese in je primerna za kuhanje in pečenje.
- Corinna: Kakovostna jedilna sorta za kuhanje in praženje v tipu B. Primerna za pranje gomoljev. Občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih. Je precej tolerantna na sušo in odporna na navadno krastavost.
- Supernova: Srednje zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti z okroglo ovalnimi gomolji.
- Red Fantasy: Srednje zgodnja sorta za pridelavo ozimnice, zelo široko uporabna v kuhinji.
- Jelly: Vsestransko uporaben kakovosten krompir za ozimnico, odličen za pomfrit.
- Constance: Srednja vsebnost suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Vsestransko uporabna v kuhinji in pri testiranju najbolj okusna. Ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto.
- Esmee: Zelo velik nastavek gomoljev (okrog 15 gomoljev), ki imajo plitva očesa. Najbolje uspeva na lahkih in prodnatih tleh. Cenjen in okusen krompir z rdečo kožico, izstopa po svoji jedilni kakovosti. Sorta je najbolj oboževana pri gostincih.
Srednje pozne in pozne sorte
Pozne sorte se bolje skladiščijo kot zgodnje, zato boste lahko v svojem krompirju uživali še dolgo v zimo.
- Bernina: Sorta s čvrstim mesom tipa AB za pridelavo debelih gomoljev ozimnice, ki se odlično skladišči.
- Bellarosa: Odličen krompir za kuhanje in pečenje, stabilne barve, z nekoliko globljimi očesi za ozimnico.
- Agria: Za mnoge je to najboljša sorta krompirja za pripravo pomfrita in pečenje.
- KIS Sora: Odlična pozna sorta za ozimnico. Odličen čvrst in večnamenski jedilni krompir, primeren za kuhanje, pečenje in za pripravo odlične krompirjeve solate.
- KIS Mangart: Nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti. Sušina mesa je normalno okrog (21 %).
- KIS Tamar: Nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, sušina mesa je srednja (19 %).
- KIS Vipava: Razmeroma čvrst jedilni krompir z vijoličasto kožico, ki se med kuhanjem razbarva v belo.
- Elland: Sorta krompirja, ki je manj občutljiva na bolezni, sušo, vrsto tal in strese v obdobju vegetacije. Dobro se razvija v vseh rastnih razmerah in je enostavna za pridelavo. Na slovenskem krožniku je zelo priljubljena, saj ima krem belo meso. Uporabna je za kuhanje in pečenje.
- Gatsby: Zelo perspektivna srednje pozna sorta, ki jo na Škotskem uporabljajo za bio pridelavo. V Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo.
Povečajte pridelek krompirja z enim preprostim korakom – to morate vedeti!
Priprava in sajenje krompirja
Sajenje krompirja je eno izmed najpomembnejših opravil zgodnje pomladi. Za zdrav pridelek so nujne ustrezne sorte, prav tako pa je pomembna pravilna priprava in sajenje.
Semenski krompir
Osnova za zdrav pridelek krompirja je certificirano seme, ki je označeno z belo ali modro etiketo. Semenska proizvodnja poteka pod strogim nadzorom inšpektorja. Domače seme je največkrat okuženo z glivičnimi, virusnimi in bakterijskimi boleznimi, ki jih prenašamo v tla in jih tako dolgoročno zadržujemo. Zato se odsvetuje uporaba krompirja iz trgovine, ki je začel kaliti. Idealna velikost semenskega krompirja je med 28 in 55 mm. Pri sajenju naj bodo gomolji srednje veliki, velikosti vsaj 35 mm, bolje pa še več, z nekje petimi dobro razvitimi in nagnanimi očesi. Ko seme prinesete domov, ga takoj razgrnite iz vreč.
Nakaljevanje krompirja
Nakaljevanje krompirja je ključnega pomena za pridelavo zdravega, svežega in okusnega krompirja. Z nakaljevanjem začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Krompirjeve klube postavimo v toplo in svetlo mesto (cca 15-18 °C), da se pojavijo kalčki. Svetloba omogoči razvoj močnih kali do 1 cm dolgi, močni in čvrsti. Če so temperature previsoke ali prostor pretemen, bodo kali tanke in pretegnjene. Ko se pojavijo kalčki, krompir postavimo v hladnejši in temnejši prostor, da se zniža temperatura in prepreči šok ob sajenju v hladnejšo zemljo. Ogrevanje krompirja je nujno za prebuditev krompirja na začetku nakaljevanja, odstranitev vršnega kaliča pa pospeši rast stranskih kaličev.
Pomembno je vedeti, da samo prvi kalčki dajo čvrsta, močna stebla in zdrave gomolje, kar je pogoj za dober pridelek in zdrave rastline. Naslednji kalčki so šibkejši, naredijo več stebel, na njih pa sicer večje število drobnih gomoljev. Tudi odpornost teh rastlin poleti je veliko slabša.
Priprava tal
Za uspešno rast in boljše zdravstveno stanje krompir potrebuje hiter, enakomeren vznik, kar je možno le, če je ob sajenju zemlja dovolj topla (vsaj 8 °C ali več) in gomolji nakaljeni. Krompir najbolje uspeva v rahlih, zračnih in globoko obdelanih tleh. Zemljo za sajenje je najbolje pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem, tako da jo globoko prelopatamo ali orjemo že v jeseni. Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta, saj je potreben vsaj dvoletni kolobar.
Gnojenje
Krompir potrebuje veliko kalija in zahteva rahlo ter vlažno prst vso sezono. Zato so zanj prava organska gnojila. Gnojilo potresite tik pred končno pripravo tal in ga zadelajte v tla 20 cm v globino, da bo na razpolago celotnemu koreninskemu sistemu. Za pozne sorte s količino gnojil ne pretiravajte. Če je v vrtu premalo kalija (kar se kaže pri paradižniku, ki ne dozori lepo in ima v mesu bele, trde delce), poznim sortam krompirja ob izbranem gnojilu (ki pa spomladi ne sme biti gnoj) dodajte že 20 dag/10m² kalijevega sulfata, lahko tudi do 40 dag/10m².
Sajenje in nega
Najboljši čas za sajenje krompirja je od marca do aprila, ko se tla segrejejo na najmanj 10 °C. Običajno se tla primerno ogrejejo v marcu ali aprilu, odvisno od nadmorske višine in regije. Sajenje prezgodaj, še posebej sort, ki jih sadite za skladiščenje, nima smisla, saj tvegamo propad gomoljev zaradi hladu v kombinaciji s preveliko vlago v zemlji. Med posameznimi gomolji naj bo od 20 do 30 cm razmika, med posameznimi vrstami pa med 60 in 75 cm. Pri zgodnji saditvi lahko krompir pokrijemo tudi z vrtno kopreno. Ko krompir vznikne, ga oplevemo. Pri višini rastlin okoli 15 cm krompir osujemo in oblikujemo grebene. Pred osipanjem krompir tudi pognojimo z dobro preperelim kompostom. Z osipavanjem preprečimo, da bi gomolji postali zeleni. Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati.
Kjer sadite večje količine krompirja, ne sadite skupaj zgodnjih in poznih sort. Pozne se bodo okužile s krompirjevo plesnijo, saj zgodnje sorte proti njej niso odporne.
Sajenje krompirja pod slamo (francoski način)
Sajenje krompirja pod slamo je zelo enostavno. Pred sajenjem je treba tla samo površinsko rahljati. Za tem sledi polaganje slame na greben, ki je na začetku visok pol metra. Po prvem močnejšem dežju se slama poleže. Če je slama povsem pri tleh, jo je treba dodati pred razraščanjem nadzemnega dela. Krompir, ki ga sadimo pod slamo, je zelo enostavno pobirati. Nadzemni del pokosimo, slamo pa enostavno in hitro odmaknemo. Pridelek je tudi bolj varen pred glodalci.
Boj proti koloradskemu hrošču
Koloradski hrošč je slab letalec in se do posevka premika bolj po tleh kot z letenjem. Zato je kolobar dobra obramba. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo - v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi sesajo z uporabo sesalnika za listje.