Božični prazniki prinašajo s seboj vonj po cimetu, klinčkih in sveže pečenem kruhu, ki s svojo toplino napolni vsak dom. Med številnimi tradicionalnimi recepti, ki se prenašajo iz roda v rod, izstopa prav poseben božični kruh z rženo moko, pšenično moko tip 500 in bogatim dodatkom orehov. Kombinacija ponuja tudi hranljiv in aromatičen kruh, ki se odlično poda k različnim prazničnim jedem.
Recept za božični kruh z rženo moko in orehi
Ta recept združuje tradicionalne sestavine, ki dajejo kruhu edinstven okus in teksturo, popolno za praznično mizo.
Sestavine:
- 300 g ržene moke
- 200 g pšenične moke tip 500
- 100 g grobo sesekljanih orehov
- 10 g suhega kvasa
- 1 čajna žlička sladkorja
- 1 čajna žlička soli
- 300 ml mlačne vode
- 2 žlici olivnega olja
- 1 žlica medu
Postopek priprave:
- Priprava kvasa: V skodelico z mlačno vodo dodamo sladkor in suhi kvas. Pustimo stati približno 10 minut, da se na površini začnejo tvoriti mehurčki.
- Mešanje sestavin: V večji posodi zmešamo rženo moko, pšenično moko tip 500 in sol. V sredini naredimo jamico, kamor vlijemo vzhajan kvas, med in olivno olje.
- Gnetenje testa: Sestavine dobro premešamo in začnemo gnesti testo. Gnetemo ga vsaj 10 minut, dokler ne postane gladko in elastično. Na koncu vmešamo še sesekljane orehe.
- Vzhajanje testa: Testo oblikujemo v kepo, ga pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati na toplem vsaj eno uro.
- Oblikovanje kruha: Vzhajano testo prenesemo na pomokano površino, ga še enkrat nežno pregnetemo in oblikujemo v hlebec.
- Pečenje kruha: Hlebec položimo na pekač, obložen s papirjem za peko, in ga zarežemo z nožem na vrhu. Pečemo v predhodno ogreti pečici na 200 °C približno 35-40 minut.
- Ohlajanje: Pečen kruh ohladimo na rešetki in ga postrežemo še rahlo toplega.
Zakaj izbrati kombinacijo ržene moke, pšenične moke in orehov?
Ržena moka daje kruhu značilno temno barvo in rahlo sladkast okus, pšenična moka tip 500 pa poskrbi za rahlost in zračnost testa. Orehi prinesejo dodaten hrustljav element in bogato aromo, ki se odlično ujame z medom in olivnim oljem.
Nasvet za postrežbo:
Božični kruh je odličen tako z maslom in domačo marmelado kot tudi kot priloga k bogati praznični večerji. Odlično se ujema z različnimi siri in suhimi mesninami.
Božični kruh Stollen
Stollen je tradicionalna nemška božična sladica. Omamno dišeč božični kruh, narejen s pirino moko, mandlji, suhim in kandiranim sadjem, ki mu nekateri dodajo tudi marcipan. Je odlična sladica, ki ne sme manjkati na božičnem meniju.
Večina ga pripravlja s kvasom, alternativno pa se lahko uporabi pecilni prašek. Tekstura sicer ni podobna klasičnemu kruhu, a je vseeno božanskega okusa.
Božični Stollen kot darilo
Božični kruh Stollen je lahko tudi čudovito božično darilo. Spečemo več majhnih kruhkov in jih lepo zavijemo v embalažo z božičnim potiskom.
Božični sadni kruh - Sadni kruh naših babic
Božični sadni kruh, znan tudi kot sadni kruh naših babic, je tradicionalna praznična sladica, ki simbolizira obilje in družinsko povezanost. Njegova priprava zahteva nekaj več časa, izkušenj in potrpežljivosti, a končni rezultat je božansko dober, sočen, mehak in dišeč kruh.
Priprava suhega sadja
Postopek za pripravo sadnega božičnega kruha se pogosto prične že dan pred peko. Najprej si pripravimo suho sadje, ki ga bomo uporabili: marelice, slive, fige, brusnice, rozine ali dateljne. Vso suho sadje narežemo na poljubno velike dele; manjši kosi omogočajo lažje rezanje že pečenega kruha.
Narezano sadje lahko prelijemo z vanilin sladkorjem, rumom in pomarančnim sokom. Vse skupaj dobro premešamo, pokrijemo s folijo za živila in pustimo v hladilniku en dan, da se sadje dobro namoči in vpije okuse.
Alternativno, za bolj zdrav pristop, se priporoča namakanje sadja v navadni vodi. Hruške in jabolka namočimo posebej od suhih sliv, rozin in fig. Če imate težave s sladkorjem ali ste diabetik, uporabite zgolj sveža jabolka, ki jih naribajte tik pred peko.
Nekateri recepti predlagajo, da se sadje, po namakanju, v vodi na hitro prevre, da se nekoliko zmehča. Pomembno je, da sadje ni preveč surovo ali preveč mehko. Po nekaj minutah kuhanja ga poskusite in če je kuhano, ga odcedite.
Priprava kvašenega testa
Za pripravo kvašenega testa si v posebni posodi pripravimo kvasec. V mlačno mleko z mlačno vodo dodamo kvas (svež ali instant suh kvas) in sladkor. Kvas lahko raztopimo v malo mlačnega mleka z žličko sladkorja. Po površini posujemo žličko tople moke, pokrijemo in pustimo na toplem, da kvasec vzhaja (običajno 60 do 90 minut).
V skledo damo toplo moko, naredimo jamico, v katero vlijemo vzhajan kvasec. Ob mešanju z električnim mešalnikom postopoma dodajamo preostalo mlačno mleko, rumenjake, sladkor, sol in nazadnje še raztopljeno, a ne vročo margarino ali maslo. Pazimo, da maščoba in sol ne prideta v neposreden stik s kvascem, zato ju dodamo proti koncu mešanja.
Testo dobro pregnetemo z roko, da nastane mehko, voljno testo, ki se ne oprijema rok. Količino dodane moke ali mleka prilagajamo glede na vrsto moke.
Dobljeno testo pustimo pokrito na toplem, da vzhaja na dvojno velikost (približno 1 uro).
Združevanje sadja in testa
Ko je testo vzhajalo, vanj previdno vmešamo pripravljeno, odcejeno in narezano suho sadje. Nekateri recepti predlagajo, da se testo, preden mu vgnetemo sadje, razdeli na dva dela. Sadje se vgnetemo v 2/3 testa, ki se nato oblikuje v štruco in zavije v razvaljano preostalo tretjino testa. Ta postopek omogoča bogatejši nadev.
Štruco ali hlebček položimo v pekač, ki ga lahko predhodno premažemo z maslom ali ga obložimo s peki papirjem. Pekač lahko tudi obložimo s košarico ali skledo, ki smo jo prekrili s platneno krpo in potresli z moko, nato pa štruco previdno prestavimo na pekač.
Pekač s štruco pokrijemo in pustimo, da testo ponovno vzhaja, običajno 1 do 2 uri, da lepo naraste.
Tik preden kruh damo v pečico, ga lahko po površini namažemo z mlačno raztopljeno margarino ali stepenim jajcem. Nekateri ga tudi večkrat prebodemo z zobotrebcem ali nožem, da izhaja para in zrak.
Pečemo v ogreti pečici na 180 °C približno 1 uro. Pečenost lahko preverimo tako, da v testo zabodemo zobotrebec; če je čist, je kruh pečen.
Hlajenje in postrežba
Še topel sadni božični kruh zvrnemo iz pekača ter ga pustimo, da se popolnoma ohladi. Nekateri recepti svetujejo, da se ohlajen kruh zavije v alu folijo in pusti nekaj dni počivati, saj postaja z vsakim dnem boljši.
Sadni kruh lahko narežemo, ko je popolnoma ohlajen. Postreže se lahko samostojno ali kot dodatek k drugim prazničnim jedem.
Sodobne prilagoditve in zdrave različice
Medtem ko tradicionalni recepti pogosto vključujejo maslo, sladkor in večje količine suhega sadja, sodobne različice stremijo k bolj zdravim pristopom. Zavedati se je treba, da so nekdaj ljudje, ki so jedli ta bogat kruh, veliko fizično delali in vse te kalorije porabili. Danes to pogosto ni več tako.
Za diabetike in tiste s težavami s sladkorjem se priporoča priprava kruha s svežimi jabolki brez oreščkov in suhega sadja.
Poprtnik - slovenski obredni božični kruh
Poprtnik je tradicionalni okrašeni hlebec; delimo ga v družini, prijateljem, celo živalim. Praznična slovenska peka ne zajema le priprave potic, temveč je tu tudi poprtnik, ki ga tradicionalno pečemo v božičnem času. Ponekod ga pečejo za božič, drugod na večer pred Svetimi tremi kralji, torej 5. januarja.
Poprtnik je "obredni božični kruh, ki napoveduje dobro letino, blagostanje in vse dobro v prihodnjem letu. Poprtnik pripravimo iz bolj bogatega testa in je "okrogel, pečen kot hlebec ali v posodi in brez nadeva. Po vrhu je lahko okrašen s testenimi okraski, ki se razlikujejo od hiše do hiše in imajo vsak svoj pomen. Najpogostejši okras so ptički, tički, golobice, ki jih je toliko, kot je otrok pri hiši.
Ohranjanje tradicije
Nada Lunder skrbi za ohranjanje tradicije. Na vprašanje, kdaj se ta kruh razreže, Metka Starič pove, da je to na praznik Sveti trije kralji 6. januarja. A ker ga ponekod pečejo tudi za druga dva sveta večera, božič in novo leto, ga danes večinoma pojemo takoj, še svežega.
Razreže ga ponekod mati, drugod oče, pred rezanjem ga še blagoslovi. Testo mora biti ravno pravšnje, da lahko iz njega izdelamo značilno okrasje.
Nada Lunder je začela peči poprtnik, ko se je poročila in preselila v Dobrepolje; ta praznični kruh pa so jo naučile pripravljati podeželske žene. Vključena je v Zavod Parnas, ki že ducat let skrbi za nadaljevanje tradicije peke tega prazničnega kruha. V zavodu tako pripravljajo delavnice peke poprtnika, sodelujejo z vrtci in šolami.
Priprava poprtnika
Vse sestavine za testo damo v posodo mešalnika in zamesimo testo. Nato iz dveh tretjin testa oblikujemo hlebec in ga preložimo vzhajati na pladenj (obložen s papirjem za peko).
Italijanski božični kruh
Podobno je tudi v primeru italijanskega božičnega kruha, ki je po poročanju Kurir.rs nedavno obnorel splet: recept je star že sto let, vendar vsi, ki so ga že preizkusili, pravijo, da gre za res vrhunsko sladico. Še najbolj je podoben zavitku z orehi in cimetom, tako vonj in okus pa sta naravnost omamna.
Priprava italijanskega božičnega kruha:
- Kvas raztopimo v mlačnem mleku skupaj s petimi žlicami sladkorja in pustimo, da kratek čas vzhaja.
- Nato dodamo jajce, olje in moko, malo solimo in dobro premešamo.
- Zmešamo grobo sesekljane orehe, cimet in sladkor.
- Testo raztegnemo, kolikor je mogoče ter namažemo z maslom in mešanico cimeta, orehov in sladkorja.
- Testo prepognemo in ponovno raztegnemo, ga zvijemo v rulado in položimo v okrogel pekač.
- Pustimo še 20 minut, da testo vzhaja, nato pa ga pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno pol ure.
Kletzenbrot in Klocenbrot - sadni kruh iz bližine Alp
V ožjem smislu naj bi med sadne kruhe šteli le tiste, pripravljene po klasičnem receptu, torej iz testa za kruh iz moke, kvasa, vode in soli. Najznačilnejši predstavnik teh je kletzenbrot, ki si ga za svojega jemljejo Avstrijci, čeprav je razširjen na širšem območju v bližini Alp. Prvotno je bil pripravljen iz ržene ali mešane moke in obilice suhih hrušk (nem. kletzen).
Podoben sadni kruh poznajo tudi ponekod pri nas, uveljavil pa se je pod imenom klocenbrot.
Priprava klocenbrota:
- Suho sadje najprej za krajši čas namočimo v toplo vodo, da se nekoliko, ne pa povsem zmehča.
- Nato ga odcedimo in narežemo na koščke, ki morajo biti kasneje dobro vidni v kruhu, ko ga režemo.
- Sadje lahko nekoliko posladkamo, dodamo cimeta in nageljnovih žbice ter nekaj žlic ruma.
- Naslednji dan iz naštetih sestavin zamesimo testo, ki naj vzhaja do dvojne prostornine.
- Nato mu dodamo sadje in mesimo toliko časa, da se sadje enakomerno razporedi po testu.
- Klocenbrot pečemo najprej deset ali petnajst minut pri 200 stopinjah, nato pri 180 stopinjah uro in pol.
- Ko je pečen, ga zavijemo v krpo in damo še v vrečko.
Poprtnik, poprtnjak ali podprtnik: Slovenski obredni božični kruh
Poprtnik, poprtnjak ali podprtnik so le nekateri izmed izrazov, ki se uporabljajo za slovenski obredni božični kruh. Ime poprtnik izhaja iz slovenske besede prt in nakazuje, da je bil ta kruh pokrit s prtom dokler ga niso razdelili družini in živini na svete tri kralje, 6. januarja. V preteklosti so vsakomur, ki je okoli božiča obiskal slovenski dom, postregli poprtnik. Mladi samski moški so to izkoriščali za obiskovanje deklet, saj naj bi se tisti, ki bo pokusil devet različnih poprtnikov, v naslednjem ali istem letu poročil.
Poprtnik in vedeževanje
Poprtnik so uporabljali tudi za vedeževanje: tista stran kruha, kjer je počila skorja, je nakazovala, iz katere smeri bo bodoči ženin prišel v hišo. Velikost kosa, ki ga je otrok prejel, je prerokovala, koliko bo zrasel v prihodnjem letu.
V nekaterih gospodinjstvih so poprtnik hranili tudi po svetih treh kraljih in ga dajali živini v primeru bolezni. Drobtine poprtnika, raztresene po polju, so naredile zemljo bolj rodovitno, drobtine, vržene v vodnjak, pa so preprečile sušo. Vse to kaže, da so včasih verjeli, da ima poprtnik zdravilno in celo magično moč.
Zgodovina in ohranjanje tradicije poprtnika
Po ljudskem prepričanju izvira poprtnik že iz predkrščanskega obdobja. Prvi uradni zapis o poprtniku sega v leto 1592 in ga pripisujejo učenjaku Hieronimu Megiserju. Naslednja omemba je iz leta 1689, ko je Janez Vajkard Valvasor opisal božične običaje v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Del teh običajev je bil tudi poprtnik.
Večina gospodinjstev je spekla od enega do treh božičnih kruhov. Ko so pripravili tri, so enega pojedli na božič, enega na novo leto in enega na svete tri kralje. Izdelovali so jih tudi iz različnih vrst moke - pšenične, ržene in ajdove. Hlebčki so bili običajno bogato okrašeni z okraski iz testa (pletenice, ptički, zvezdice, oslički, sveta družina ...), gospodinje pa so jim včasih dodajale orehe, rozine ali zelišča. Po nekaterih izročilih mora biti na poprtniku za vsakega otroka ena testena ptička.
Po drugi svetovni vojni je poprtnik počasi nadomestila potica. Ob koncu 20. stoletja se je ponovno obudila tradicija izdelovanja poprtnika, ki ga je Ministrstvo za kulturo RS leta 2013 vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine. Za ohranjanje tradicije Zavod Parnas iz Velikih Lašč organizira redne delavnice, posneli pa so tudi 10-minutni film Priprava božičnega kruha.