Tržna pridelava zelenjave na večjih površinah v Sloveniji nima daljše tradicije, saj so v nekdanjih časih menili, da to sodi v druge kraje. Vendar pa se v celotni vzhodni Sloveniji površine pod zelenjavo v zadnjih letih naraščajo. Klimatski pogoji za pridelavo zelenjave so na področju Ptujskega in Dravskega polja odlični, tudi vode za namakanje zaenkrat še ne primanjkuje.
Stanje samooskrbe in trendi
Po podatkih Statističnega urada RS je stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji v letu 2023 znašala zgolj 33 %. To pomeni kar šest odstotnih točk manj kot leto prej in nadaljevanje trenda upadanja, ki ga beležimo že tretje leto zapored. Med ključne razloge za upad sodita manjša površina za pridelavo zelenjadnic ter večji primanjkljaj v zunanji trgovini.
V obdobju od leta 2020 do 2024 je skupna površina, namenjena pridelavi zelenjadnic v Sloveniji, upadla s 6.984 ha na 4.662 ha. Podobno se je zmanjšala tudi skupna pridelava, ki je s 135.241 ton v letu 2020 padla na 85.436 ton v letu 2024. V zadnjih petih letih se je količina razpoložljive zelenjave na prebivalca zmanjšala za 15 kg, kar predstavlja 13,4-odstotni upad v primerjavi z letom 2019.
Pomen lokalne in integrirane pridelave
Lokalno pridelana zelenjava je zagotovo pravilna izbira za potrošnike. Zelenjava je kultura, ki s časom, ko jo odpeljemo z njive do takrat, ko pride na mize potrošnikov, izgubi veliko koristnih snovi. Zato je nakup zelenjave direktno od pridelovalca najbolj varen in predvsem koristen nakup.
Integrirana pridelava: varno in trajnostno
Integrirana pridelava je slovenska nacionalna shema kakovosti, ki spodbuja potrošniku in naravi prijaznejše kmetovanje. Temelji na bolj nadzorovani uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. Cilj sheme je uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, spodbujanje biotske raznovrstnosti ter uporaba organskih gnojil.
Izzivi tržne konkurenčnosti
Slovenski zelenjadarji se soočajo z neenakimi pogoji v primerjavi z velikimi pridelovalci iz Španije in Italije. Kot opozarjata Mario Kurtović in Niko Miholič (podjetje Panorganix), je težava predvsem v načinu pridelave in stroških dela. Slovenski pridelovalci morajo za ročno urejanje njivskih površin zagotoviti višje plače, medtem ko konkurenti na jugu pogosto izkoriščajo cenejšo delovno silo in uporabljajo pripravke, ki so v Sloveniji strogo omejeni ali prepovedani.
Rešitev za povečanje samooskrbe leži v modernizaciji:
- Rastlinjaki: Pridelava v kontrolirani atmosferi omogoča celoletno oskrbo, neodvisno od vremenskih vplivov.
- Kratke dobavne verige: Projekti, kot je Zelena točka, spodbujajo neposredno povezovanje kmetov s potrošniki in HoReCa sektorjem.
- Javna naročila: Država bi morala pri javnih naročilih v šolah in bolnišnicah dati prednost kakovosti pred nizko ceno.
Zdravstveni vidik prehrane
Nacionalne prehranske smernice priporočajo dnevni vnos zelenjave od 250 do 400 gramov. Kljub temu se polovica prebivalcev prehranjuje nezdravo, kar se odraža v naraščajočem trendu debelosti. Po podatkih iz leta 2020 je bilo v Sloveniji skoraj 60 % prebivalcev čezmerno hranjenih ali debelih. Prehrana pogosto vsebuje preveč mesa in predelanih živil, premalo pa sveže lokalne zelenjave, stročnic in vlaknin.
Kako izbrati sezonsko sadje - nasveti
Pomembno je, da potrošniki spremenijo odnos do nakupovanja. Medtem ko pri nezdravih razvadah, kot so kava, tobak ali sladke pijače, cena pogosto ni ovira, se pri nakupu kakovostne, lokalno pridelane zelenjave še vedno preveč gleda na vsak cent. Lokalna hrana ni le bolj sveža in hranljiva, temveč tudi zmanjšuje okoljski odtis, saj zahteva manj transporta in embalaže.