Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je priljubljena varieteta fižola, ki spada med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceae). Od fižola za zrnje se razlikuje predvsem po tem, da pri stročjem fižolu uživamo tako strok kot tudi zrnje v voščeni zrelosti, medtem ko pri fižolu za zrnje uživamo le zrnje. Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat.
Izvor in Globalna Pridelava
Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil tudi v Evropo in druge dele sveta. Gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov.
Svetovna pridelava stročjega fižola je v letu 2023 obsegala impresivnih 23,5 milijonov ton. Zgodovinsko gledano, največji delež pridelave pripada Aziji, ki prispeva kar 92 % vseh količin, medtem ko Evropa prideluje približno 4 %.
| Regija/Država | Delež svetovne pridelave |
|---|---|
| Azija | 92 % |
| Evropa | ~4 % |
Največja svetovna pridelovalka stročjega fižola je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija. V Evropi pa so največje pridelovalke Španija, Italija in Belgija.
Botanične Značilnosti
Rastlina stročjega fižola ima glavno korenino slabše razvito v primerjavi s stranskimi koreninami. Na teh stranskih koreninah se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, kar obogati zemljo.
- Listi: So trodelni in se lahko razlikujejo po obliki (srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti). Njihova barva je lahko svetlo do temno zelena.
- Cvetovi: Izrašajo iz nodijev, so dvospolni in se pojavljajo v različnih barvah: bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične.
- Plod: Plod navadnega fižola je strok, ki se lahko razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel).
Glede na rast stročji fižol, tako kot ostale vrste fižola, delimo na:
- Nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers)
- Srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius)
- Visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris)
Prehranska Vrednost in Koristi za Zdravje
Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje le približno 31 kcal (130 kJ), kar je predvsem posledica visoke vsebnosti vode (91,8 %). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov.
Ključne Hranilne Snovi:
- Vitamin K: Pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti.
- Vitamin C: Krepi imunski sistem.
- Vitamini skupine B: Vključno s folno kislino, ki je ključna za nosečnice in razvoj plodu.
- Beljakovine
- Kalcij
- Železo
- Niacin
Stročji fižol krepi prav vse telo. Menda ni pomembnejšega telesnega organa, ki ga stročji fižol ne bi spravil k živahnejšemu delovanju. Odpravlja utrujenost, pomaga pri preskrbi celic s kisikom, pospešuje presnovo, spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu, krepi delovanje živčnega sistema in jeter ter pripomore k učinkovitejšemu delovanju sečil. Med drugim tudi znižuje holesterol. Prav zaradi številnih pozitivnih učinkov je priporočljivo, da si ga v poletnih mesecih pogosto privoščimo.
Opomba: *%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).
Pridelava in Skladiščenje
Pobiranje in Priprava
V nasprotju s fižolom za zrnje, se stročji fižol pobira, ko so stroki še mladi in mehki. Pri pridelavi je pomembna izbira sort, namenjenih pridelavi stročjega fižola, saj te praviloma ne razvijejo niti. Kljub temu lahko na pojav nitavosti vplivajo tudi okoljske razmere, zato je pravočasno pobiranje strokov ključnega pomena.
Pred uporabo stročji fižol preberemo in odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen, medtem ko repke lahko 'ohranimo'.
Shranjevanje
Svež stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 °C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni. Stročji fižol izloča malo zorilnega plina (etilena), a je na etilen občutljiv. Zato je priporočeno skladiščenje ločeno od drugih vrtnin in sadja, ki proizvajajo etilen, kot so jabolka, borovnice, krompir, mlada čebula, paradižnik in grah. Za še daljše shranjevanje pa je najbolj ustrezno konzerviranje ali blanširanje in zamrzovanje do enega leta.
Kulinarična Uporaba in Priprava
V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo ter uporabljamo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat. Pripravimo ga lahko na različne načine: kuhanega, zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugimi vrstami zelenjave ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem.
Pomembno opozorilo: Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi. Zato stročji fižol moramo pred zaužitjem vedno skuhati, saj presen stročji fižol vsebuje strupeno beljakovino fazin, ki povzroča zlepljenje eritrocitov.
Nasveti za Nakup in Izbiro
Pri nakupu pazimo, da izbiramo čim bolj sveže nabrane in čvrste stroke brez madežev in mehkih delov. Sveži stroki so napeti in glasno počijo, ko jih prelomimo. Če se strok samo upogne in ne prelomi, je to zanesljiv znak, da fižol ni sveže nabran. Izbiramo lahko med različnimi oblikami, barvami in vrstami stročjega fižola; lahko je dolg ali kratek, ploščat ali okrogel ter rumene, svetlo ali temno zelene barve.
Zelo okusna slovenska avtohtona sorta je ptujski maslenec, ki izvira iz okolice Apač na Dravskem polju. Stroki so rumeni, zrna pa vijoličasto črne barve. Mesnat stročji fižol običajno pripravljamo kot prilogo ali glavno jed. Stročji fižol drobnejših vrst pa je primeren predvsem za solate, juhe in enolončnice.
Enostavna Priprava
Priprava stročjega fižola je zelo enostavna. Stroke pred kuhanjem po potrebi operemo, nato pa porežemo nastavke pecljev in po želji tudi vršičke na nasprotni strani. Z nitastega stročjega fižola moramo odstraniti tudi niti, saj ostanejo po kuhanju trde. Težje odstranljive niti lahko odstranimo tako, da fižol 3 minute blanširamo v vreli vodi. Očiščene stroke nato skuhamo v kropu ali v sopari. Kuhanje v sopari je seveda bolj priporočljivo, saj se med kuhanjem ohranijo hranilne snovi. V primeru, da stročji fižol kuhamo v kropu, pa moramo paziti, da ga ne prekuhamo. V odkritem loncu ga kuhamo samo od 5 do 12 minut - biti mora skuhan, vendar mora hkrati ostati čvrst. Če želimo, da zelen stročji fižol ohrani lepo zeleno barvo, ga takoj po kuhanju odcedimo in za minuto ali dve potopimo v ledeno mrzlo hladno vodo. Nato ga dobro odcedimo in pripravimo po željenem receptu.
Ideje za Postrežbo
Stročji fižol lahko jemo hladnega ali toplega. Odlično se ujame s (prepraženo) čebulo, česnom, kisom ali limoninim sokom, rastlinskimi olji (sončnično, laneno, olivno ipd.), peteršiljem, šetrajem, koprom, orehi in sirom. Dolenjci in Belokranjci stročji fižol zabelijo z maslom in kislim mlekom, Štajerci in Prekmurci pa z zaseko ali ocvirki in kislo smetano, včasih pa tudi z na maslu prepraženimi drobtinami. Načinov priprave stročjega fižola je resnično veliko in v prav vseh oblikah je zelo okusen.
Recept: Stročji fižol s čičeriko in paradižnikom
- Na oljčnem olju popražimo sesekljano čebulo.
- Dodamo narezan stročji fižol (surov ali zamrznjen), popražimo, solimo in zalijemo z vodo ali jušno osnovo.
- Kuhamo 10-15 minut.
- Dodamo čičeriko, prepolovljene paradižnike in po želji bulgur.
- Kuhamo še 10-12 minut, da se fižol in bulgur zmehčata.
Gojenje stročjega fižola
Na semenskih vrečkah fižola je pogosto napisano, ali so sorte primerne za strok, zrnje ali oboje. Moderne sorte so običajno narejene tako, da so bolj primerne bodisi za zrnje bodisi za stročje, zato jih je priporočljivo uporabljati namensko. A načeloma bi morale sorte za stročje biti povsem uporabne tudi za zrnje, ko dozorijo.
Glede priprave grede za sajenje fižola: listje in karton lahko vkopljete v zemljo. Ta zemlja bo bogata z organsko snovjo in ogljikom. Koruzi bi to koristilo, fižolu pa tudi, saj imajo rastline stročnic rade organsko bogato prst.