Večina ljudi si čokolado v vseh oblikah rada privošči skoraj vsak dan, a današnja čokolada se precej razlikuje od tiste, ki so jo v 16. stoletju iz Južne Amerike prinesli v Evropo.
Izvor in kulturni pomen kakava med staroselci
Staroselci so kakav uživali v pijači, ki je imela velik kulturni in zdravilni pomen. Prepričani so bili, da lahko pozdravi različne tegobe, med njimi vročino, drisko, utrujenost, angino in celo zobno gnilobo.
Azteki so verjeli, da je kakav božanski eliksir, ki jim ga je podaril azteški bog vetra in modrosti Quetzalcoatl. Verjetneje je, da so razlog za morebitne koristi v visoki koncentraciji polifenolov, ki jih najdemo v naravnem kakavu - znanih kot kakavovi flavanoli. Polifenoli so spojine antioksidantov v sadju in zelenjavi, ki ščitijo telo pred prostimi radikali, katerih presežek lahko povzroči različne bolezni.
Prihod kakava v Evropo
Prvi naj bi kakav v Evropo prinesel Hernan Cortes, španski vojak in raziskovalec, ob vrnitvi iz novega sveta. Leta 1518 je Cortes s svojimi možmi prispel v današnjo Mehiko in se napotil v azteško prestolnico Tenochtitlan. Med svojim bivanjem v Mehiki je pokusil grenko pijačo, poznano kot chikolatl.
Azteške ženske so čokolado ustvarile s prelivanjem iz ene posode v drugo. Ko so jo Španci prvič pokusili, jim ni bila všeč, saj se jim je zdela preveč grenka in skoraj neprijetnega okusa. A ko je Cortes videl, da jo azteški kralj Montezuma II. pije kar 50-krat na dan, je v kakavu videl potencial in se odločil, da ga odnese v Španijo.
V Evropi so včasih zdrobljena kakavova zrna mešali z medom in sladkorjem ter tako dobili pijačo, ki je bila med takratno elito zelo priljubljena.
Zdravstveni učinki kakavovih flavanolov
Medtem ko imajo neobdelana zrna kakava veliko spojin antioksidantov, se pri predelavi v tablico vsebnost flavanolov močno zmanjšuje, s tem pa tudi količina antioksidantov. Raziskave so pokazale, da naravni kakav v prahu vsebuje skoraj desetkrat več flavanolov kot obdelani. Temna čokolada skoraj vedno vsebuje več flavanolov kot mlečna.
Raziskave so pokazale, da temna čokolada in izdelki iz kakava, ki vsebujejo vsaj 200 mg kakavovih flavanolov, lahko pomagajo ohranjati elastičnost krvnih žil. Redno uživanje kakavovih flavanolov - celo do 80 mg na dan - pa izboljša razširjenje krvnih žil, kar pomaga telesu uravnavati krvni tlak in pretok krvi v organe.
Domneva se, da kakavovi flavanoli povečajo koncentracijo bioaktivnega dušikovega oksida. To je molekula, ki sodeluje pri širjenju krvnih žil, ima pa tudi protivnetne lastnosti in zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov, vse to pa ugodno vpliva na krvni tlak. Kakavovi flavanoli lahko tudi povečajo dotok krvi v možgane, kar lahko izboljša kognitivno delovanje, možgane pa lahko tudi zaščitijo pred poškodbami prostih radikalov.
11 zdravstvenih koristi čokolade
Zgodovina slovenske čokolade: Gorenjka in muzej v Lescah
Edina slovenska tovarna čokolade, Gorenjka, je odprla prenovljeno tovarniško prodajalno, v kateri je mesto našel tudi manjši muzej čokolade. V njem so predstavljeni najpomembnejši mejniki iz zgodovine slovenske čokolade. Proizvodnja čokolade v Lescah se je začela leta 1922.
Gorenjkina trgovina v Lescah je prenovo dočakala po 25 letih, dve leti pred 120. obletnico delovanja edine slovenske tovarne čokolade. Zanimiva pridobitev prodajalne je muzej čokolade. "Čokolada je predstavljena na bistveno boljši način in istočasno smo se spomnili tudi zgodovine, zakaj smo sploh na tem mestu," je za Radio Slovenija povedal Tevž Tavčar.
Svoje mesto v muzeju je tako dobil ustanovitelj tovarne čokolade Adolf Zavrtanik, ki je obrat za proizvodnjo v Lescah odprl leta 1922. Med drugimi so pri Gorenjki posebej spomnili na Mikija Mustra, ki je veliko sodeloval s podjetjem, pa tudi na družino Karađorđević, ki je bila v svojem času resen odjemalec slovenske čokolade. V muzeju čokolade je prikazan razvoj proizvodnje skozi zgodovino. "Prikazan je razvoj čokolade. Hočemo pokazati, da smo tehnološki leaderji slovenske čokolade tudi danes," je povedala Nina Rus Turuk.
S prenovljeno prodajalno in muzejem si želijo pri Gorenjki slovensko čokolado predstaviti tudi tujcem. "Zelo velikokrat smo imeli tudi prej obiske celih avtobusov. Z novim konceptom pa računamo tudi na več individualnih turistov, ki preživijo na Bledu in v njegovi okolici nekaj dni," je dejal Tavčar.
