Če ste mislili, da okus hrane definirajo samo sestavine, ste se pošteno motili. Na okus namreč vplivata tudi glasba oz. hrup, ki vas obdaja med obedovanjem. Ta povezava ni omejena zgolj na užitek ob hrani, temveč se razteza tudi na zdravstvene in kognitivne aspekte.
Kako glasba in hrup vplivata na okus hrane
Raziskave kažejo, da lahko glasba in hrup drastično vplivata na okus hrane. Če sta glasba ali hrup preglasna, lahko to zmanjša zaznavo slanosti in sladkosti hrane za 20-30 odstotkov. Nasprotno, nekatere raziskave kažejo, da lahko glasni zvoki oplemenitijo njen okus. Znanstveniki še niso odkrili, zakaj določene okuse zvok okrepi oz. zatre, je pa dokazano, da ima glasba pomemben vpliv na okus hrane.
Znanstveni pogledi na vpliv glasbe
Eksperimentalni psiholog Charles Spence z oxfordske univerze je ugotovil, da je hrana okusnejša, če ima "skrivno" sestavino - glasbo. Spence ugotavlja, da lahko malce opere, flamenka ali celo techno glasba izboljša okus hrane. Izkazalo se je, da imajo francoske jedi boljši okus ob poslušanju glasbe s francosko harmoniko in da imajo testenine boljši okus ob poslušanju slavnega italijanskega opernega skladatelja Giacoma Puccinija. Tudi na okus drugih nacionalnih jedi, kot so nemške, grške in španske, pomembno vpliva glasba, ki ga lahko nadgradi oz. oplemeniti.
Raziskave so pokazale, da ob poslušanju počasnejših ritmov okus traja dlje, medtem ko pri hitrejših ritmih traja krajši čas. Poleg tega nam je hrana bolj všeč, če nam je všeč tudi glasba v ozadju. Občutki do glasbe se namreč prenesejo na misli o hrani in tudi pijači - klasična glasba npr. poveča možnost, da ima vino bolj plemenit okus. Tako kot vsako vino ne sodi k vsaki hrani, tudi izbira pravega inštrumenta vpliva na jakost okusa. Zvok klavirja se npr. odlično poda k sadju, saj doda na njegovi sladkosti (marelice, maline ipd). Da je glasna hrana, torej hrana, ki hrusta, uspešnejša od tihe, so potrdile raziskave, hrustljavost zvoka pa prav tako izboljša našo zaznavo svežine.
Praktični nasveti za izboljšanje kulinarične izkušnje
Naslednjič, ko boste zavili v restavracijo ali gostilno, bodite pozorni na glasbo v ozadju. Ne glede na to, za kakšno zvrst glasbe ali zvok gre, lahko to vpliva na to, kakšen okus ima hrana, ki jo uživate. Tako kot izbira vina, tudi izbira glasbe lahko pomembno vpliva na kulinarično izkušnjo. Zdaj, ko poznate učinke glasbe, si jo ob obrokih prižgite tudi doma, ne le v fini restavraciji.
Vpliv rdečega mesa na zdravje
Rdeče meso je običajno opredeljeno kot meso sesalcev. V nasprotju z ribami ali perutnino ima običajno svetlordečo barvo, ko je surovo, in po navadi potemni, ko ga pripravimo za uživanje. Barva mesa je odvisna od koncentracije mioglobina v mišičnem tkivu. Ko je mioglobin izpostavljen kisiku, namreč nastane rdeč oksimioglobin, kar se lepo vidi v barvi mesa. Čeprav gre pri nekaterih vrstah mesa po kulinarični definiciji za belo meso, meso vseh sesalcev tehnično velja za rdeče. V to skupino uvrščamo denimo: govedino, jagnjetino, svinjino, teletino, konjsko meso, divjačino, kozje meso, ovčje meso, zajčje meso in merjaščevo meso.
Prehranska vrednost rdečega mesa
Natančen prehranski profil je sicer odvisen od vrste in načina priprave mesa, a večina vrst je bogata z beljakovinami in mikrohranili, kot so cink, vitamin B12 in selen, ki imajo osrednjo vlogo pri splošnem zdravju. O vplivu cinka na delovanje imunskega sistema je bilo že veliko napisanega in v javnosti je že kar razširjeno znanje, kako lahko pomaga pri zaščiti telesa pred boleznimi in okužbami. Vitamini B, ki jih najdemo v rdečem mesu, sodelujejo pri proizvodnji energije, delovanju možganov in obnavljanju celic.
Rdeče meso je tudi eden najboljših prehranskih virov železa, pomembnega minerala, ki je potreben za proizvodnjo zdravih rdečih krvnih celic. Pomanjkanje tega ključnega mikrohranila lahko povzroči anemijo, stanje, za katero so značilni simptomi, kot so šibkost, utrujenost, krhki nohti in kratka sapa. Poleg tega rdeče meso vsebuje veliko beljakovin, ki so izjemno pomembno makrohranilo, ki podpira zdravo rast in razvoj, ohranja imunsko funkcijo, spodbuja rast mišic itd. Rdeče meso je tudi bogato s pomembnimi hranili, kot sta kreatin in karnozin. Tistim, ki ne jedo mesa, pogosto primanjkuje teh hranil, kar lahko vpliva na delovanje mišic in možganov.
Rdeče meso je zelo hranljivo, zlasti če prihaja od živali, ki so bile naravno hranjene in vzrejene. Takšno meso vsebuje veliko za srce zdravih omega-3-maščobnih kislin, maščobne kisline CLA ter večje količine vitaminov A in E.
Vpliv na kronične bolezni in tveganja
Ljudje, ki niso ozaveščeni o zdravi prehrani, jedo več predelanega mesa. Uživanje predelanega mesa je povezano s povečanim tveganjem za številne kronične bolezni, ki vključujejo visok krvni tlak (hipertenzijo), bolezni srca, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) ter raka debelega črevesa in želodca. Dokler se boste prehranjevali s kakovostnim nepredelanim rdečim mesom, poskrbeli za bolj zdrave načine kuhanja in se izogibali zažganim/ožganim kosom, verjetno ni razloga za skrb.
Rdeče meso in rak
Najpogostejša vrsta raka, ki naj bi ga na podlagi raznih študij povzročilo rdeče meso, je kolorektalni rak, četrti najpogosteje diagnosticirani rak na svetu. Ponavljajoča se težava teh študij je, da raziskovalci združujejo predelano in nepredelano rdeče meso. Ponekod se kaže, da so bolj na udaru moški kot ženske, spet drugod vse kaže, da k povečanemu tveganju ne prispeva sámo meso, temveč škodljive spojine, ki nastanejo, ko je meso toplotno obdelano. Zato je lahko način kuhanja oziroma priprave glavni dejavnik učink mesa na zdravje. Kuhanje mesa in drugih živil pri visoki temperaturi lahko poveča proizvodnjo škodljivih spojin, kot so končni produkti napredne glikacije, heterociklični amini (HA) in policiklični aromatski ogljikovodiki, ki lahko prispevajo k razvoju raka. Zmanjšanje izpostavljenosti veliki vročini z uporabo metod, kot sta dušenje in kuhanje na sopari, lahko pomaga zavirati nastajanje teh škodljivih kemikalij. To ne velja samo za meso; tudi druga živila lahko ob prekomernem segrevanju tvorijo škodljive spojine.
Srčne bolezni in sladkorna bolezen
Rdeče meso je zelo bogato z nasičenimi maščobami. Čeprav naj ne bi bilo neposredne povezave med uživanjem nasičenih maščob in srčnimi boleznimi, bi uživanje rdečega mesa lahko zvišalo raven slabega holesterola LDL v krvi, kar lahko prispeva h kopičenju maščobnih oblog v arterijah. Ko gre za povečano tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen, je ključnega pomena ločevanje med predelanim in nepredelanim mesom, saj imata na naše zdravje zelo različne učinke. Veliko takšnih in drugačnih trditev nastane na podlagi opazovalnih študij, z njimi pa ni mogoče določiti vzroka in posledice. V takšnih študijah je veliko zmede in kakovostnejše študije včasih na koncu pokažejo ravno nasprotno.
Alergija na rdeče meso (alergija na alfa-gal)
Nekateri ljudje, sicer redki, imajo tudi alergijo na rdeče meso, znano kot alergija na alfa-gal. Pri alergikih lahko uživanje mesa povzroči neželene učinke, kot so slabost, srbenje in bruhanje. Ljudje se ne rodijo z alergijo na alfa-gal, skoraj vsi to alergijo razvijejo kot odrasli, čeprav jo lahko dobijo tudi otroci. Dokazano je, da ugrizi osamljenega zvezdnega klopa povzročajo alergijo na alfa-gal, pravzaprav naj bi bili klopi edini pravi vzrok za tovrstno alergijo. Ugriz klopa sproži obrambni mehanizem, tako da se imunski sistem odzove na alfa-gal.
Meso in demenca: kontroverzni rezultati študij
Švedski znanstveniki so nedavno predstavili presenetljive rezultate nove opazovalne študije, ki je odkrila povezavo med uživanjem več mesa katere koli vrste in manjšim tveganjem za razvoj demence. Ti rezultati so presenetljivi, ker večina priporočil za ohranjanje zdravja možganov temelji na prehrani, bogati z rastlinsko hrano. Gen APOE ima pomembno vlogo pri uravnavanju maščob v telesu in obstaja več njegovih različic. Tisti z največjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni je APOE4. Raziskovalci s švedskega inštituta Karolinska in Univerze v Stockholmu so 15 let spremljali 2157 ljudi, starejših od 60 let, in primerjali podatke o njihovih prehranskih navadah z rezultati kognitivnih testov in diagnozami demence. Številne prejšnje študije so opozarjale na negativen vpliv predelane hrane, tudi mesnih izdelkov, na zdravje, in tudi v tem primeru so obstajali dokazi, ki so to potrjevali. Gen APOE kodira apolipoprotein E, beljakovino, ki pomaga pri prenosu holesterola in maščob po telesu, tudi v možgane, kar pomaga razložiti povezavo med APOE4 in Alzheimerjevo boleznijo. To različico gena naj bi nosila približno četrtina svetovnega prebivalstva. Ne gre namreč zanemariti desetletij raziskav, ki so povezale vnos večjih količin rdečega mesa s povečanim tveganjem za demenco. Zato bodo potrebne dodatne študije, ki bodo podprle ali ovrgle najnovejšo, ki so jo izvedli na Švedskem.
Meso in dolgoživost
Raziskava, ki jo navaja ScienceAlert, je pokazala, da lahko uživanje mesa poveča možnost dočakati 100 let, vendar ima to pomembno ozadje. Obsežna analiza več kot 1.400 stoletnikov je pokazala presenetljiv vzorec: ljudje, ki so redno uživali meso, so imeli večjo verjetnost, da bodo dočakali 100 let, v primerjavi s tistimi, ki mesa skoraj niso uživali. Raziskovalci so primerjali prehranske navade stoletnikov z navadami ljudi, ki so umrli v starosti med 80 in 99 let, ter ugotovili, da je imela skupina stoletnikov pogosteje vsejede prehranske navade. Vendar pa rezultati niso tako enoznačni, kot se morda zdi na prvi pogled.
Raziskovalci poudarjajo, da uživanje mesa samo po sebi ni razlog za dolgoživost. Stoletniki so poleg mesa uživali tudi večjo količino zelenjave, sadja in žit, kar kaže na bolj uravnoteženo prehrano. Poleg tega so imeli bolj stabilno telesno težo in manj presnovnih težav. Uživanje mesa je bilo le del širšega prehranskega vzorca, ki je vključeval raznoliko in hranilno bogato hrano. Raziskava zato ne podpira ideje, da bi večje količine mesa neposredno podaljšale življenje, temveč kaže, da je pomemben celoten prehranski kontekst. Stoletniki so imeli pogosto tudi bolj urejen življenjski slog, več socialnih stikov in manj kroničnega stresa. Pri mnogih je bila prisotna tudi genetska predispozicija, ki je vplivala na presnovo in odpornost na bolezni. To pomeni, da prehrana - vključno z uživanjem mesa - predstavlja le en del kompleksne slike. Raziskovalci opozarjajo, da rezultati ne pomenijo, da bi morali ljudje povečati vnos mesa, temveč da je treba prehrano obravnavati celostno. Ključna ugotovitev raziskave je ta, da stoletniki niso sledili ekstremnim prehranskim režimom. Njihova prehrana je bila raznolika, zmerna in prilagojena njihovim potrebam. Uživanje mesa je bilo del njihovega jedilnika, vendar ne v pretiranih količinah. Pomembno je, da so uživali kakovostne vire beljakovin, hkrati pa niso zanemarjali rastlinskih živil, ki so bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Raziskovalci poudarjajo, da je ravnovesje med živili ključno za dolgoročno zdravje. Ugotovitve raziskave kažejo, da uživanje mesa samo po sebi ne določa dolgoživosti, lahko pa je del prehrane, ki podpira zdravo staranje, če je vključeno v uravnotežen in raznolik jedilnik. Dolgoživost je rezultat prepleta prehrane, življenjskega sloga in genetike, zato je pomembno, da se osredotočite na celostno skrb za zdravje.
Vpliv glasbe na prebavo in dobro počutje
Ljudje se veliko ukvarjamo s tem, kaj in kako jemo (hitro, počasi, malo, veliko), redkeje pa pomislimo na okoliščine, ki spremljajo naše obroke. Ker vemo, da so možgani povezani s črevesjem, je znanstvenike na Kitajskem zanimalo, ali ima glasba nemara vpliv tudi na prebavo. Pomemben podatek pri vsem skupaj je, katero glasbo so znanstveniki predvajali mišim. Kot pravi dr. Scott C. Anderson, izbira glasbenih del Wolfganga Amadeusa Mozarta ni naključna. Študija iz 90. let, znana kot "Mozartov učinek", je sicer pretiravala z zaključki o povečani inteligenci, a novejše študije so pokazale, da Mozartova glasba izboljšuje črevesno floro živali. To pomeni, da lahko odslej naprej črevesna vnetja rejnih živali (npr. prašičev) zmanjšujemo z uporabo glasbe.
Nevroznanstvenik govori o vplivu glasbe na možgane
Povsem nasprotni učinek pa ima hrupna in neprijetna glasba, kot je heavy metal. Kitajski znanstveniki so denimo ugotovili, da so živali po poslušanju te zvrsti začele izgubljati telesno težo, saj so bile bolj pod stresom in čustveno razburjene. Znanstveniki še ne razumejo povsem, zakaj in na kakšen način določena glasba pozitivno ali negativno vpliva na rast bakterij, vendar so učinki na zdravje tisti, ki štejejo. Anderson postreže še z eno zanimivostjo: Komunalna čistilna naprava v Berlinu v svojem procesu že predvaja glasbo, ki naj bi stimulirala delovanje mikrobov, ki razgrajujejo odpadne vode, s čimer pri obratovanju prihranijo tisoč evrov na mesec.
Glasba kot univerzalno zdravilo
Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene. Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. Z glasbo si lahko pomagamo in se povežemo.
Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Glasba zmanjšuje stres in tesnobo, lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj. Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh. Ukvarjanje z glasbo je pravzaprav najboljši možganski fitnes. Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo bi glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa. Glasba je univerzalna govorica, ki nas povezuje in nagovarja naša čustva.