Vnetje zunanjega sluhovoda, pogosto imenovano tudi "plavalčevo uho" ali medicinsko "otitis externa", je pogosta težava, ki lahko povzroči hude bolečine in nelagodje. Čeprav se pojavlja predvsem v poletnih mesecih zaradi aktivnosti v vodi, obolenje ni povezano zgolj z uporabo vode. Ta članek podrobno razlaga vzroke, simptome, preprečevanje in zdravljenje vnetja zunanjega sluhovoda, vključno z informacijami o zdravilih na recept.
Razumevanje vnetja zunanjega sluhovoda
Zunanji sluhovod je kanal, ki poteka od vhoda v uhelj do bobniča. Meri v dolžino približno 2,5 cm in je sestavljen iz hrustančastega in kostnega dela, ki sta odeta s tankim slojem kože, neposredno pritrjenim na podlago. Njegova glavna funkcija je prevajanje zvoka po zraku do bobniča.
Naravna zaščita sluhovoda
Narava je poskrbela za najboljšo zaščito pred vnetjem ušesa z ušesnim maslom (cerumenom), ki ga izločajo žleze v zunanji tretjini sluhovoda. Cerumen ima rahlo kisel pH, kar ustvarja neugodno okolje za razmnoževanje bakterij in glivic. Hkrati masti sluhovod, preprečuje "mehčanje" kože zaradi zastoja vode in vsebuje lizocime, encime, ki neposredno uničujejo bakterije. Cerumen prav tako predstavlja zaščito pred prašnimi delci, ki se nanj nalepijo, sluhovod masti in odbija vodo.
Vzroki vnetja zunanjega sluhovoda
K nastanku vnetja zunanjega sluhovoda najpogosteje privede pretirana uporaba vatiranih palčk, kar lahko poškoduje sluhovod. Drugi pogosti razlogi so kopanje v bazenih, morju ali toplicah, saj voda, ujeta v ušesu, ustvarja idealne pogoje za razrast bakterij in gliv. Pogostejša so tudi vnetja pri uporabnikih slušnih pripomočkov (slušni aparati), delavcih, ki redno uporabljajo zaščito (ušesne čepke) zoper hrup, in osebah, ki veliko uporabljajo slušalke za poslušanje glasbe. Kot pojasnjuje specialist otorinolaringologije Peter Hudoklin, dr. med., so dejavniki tveganja tudi poškodbe kože v sluhovodu (praskanje, grobo čiščenje), suha koža, ekcem, vstavljanje tujkov ter visoka ali nizka temperatura v okolju.
Bolj ogroženi so otroci (zaradi daljšega zadrževanja v vodi), osebe s prirojenimi napakami ušes, vnetji kože (dermatitis, psoriaza, ekcem) ter osebe s sladkorno boleznijo, drugimi motnjami presnove in levkopenijo.
Povzročitelji vnetja
Akutno okužbo sluhovoda običajno povzročajo bakterije (najpogosteje Pseudomonas aeruginosa (50 %) in Staphylococcus aureus (23 %)) ali glivice (Aspergillus in Candida). Glivične okužbe so redkejše kot bakterijske in se najpogosteje pojavijo, ko so bili pacienti zaradi vnetja zunanjega sluhovoda že zdravljeni z antibiotiki, ki so uničili bakterije v zunanjem sluhovodu, nastalo nišo pa so zapolnile glive.
Simptomi vnetja
Najbolj značilni simptomi vključujejo bolečino, ki je poudarjena ob dotiku in se lahko stopnjuje do te mere, da oboleli ne more spati. Pogosto se pojavi srbenje, nato pa občutek polnosti sluhovoda in celo povišana telesna temperatura. V sluhovodu je lahko prisoten smrdeč gnojen izcedek. Če je ušesni kanal otekel in zaprt, se lahko pojavi tudi izguba sluha. Koža je pordela, otečena, vnetje se lahko širi na uhelj in vratne bezgavke. Pri otrocih se lahko pojavijo tudi jokavost, razdražljivost in neješčnost.
V medicinskih krogih ugotavljajo, da je pri ljudeh, ki se pogosto kopajo v mrzli vodi, ali pri navdušenih surferjih moč opaziti eksostoze. Eksostoze so kostni izrastki v kostnem delu sluhovoda, za katerimi zastaja voda.
Zdravljenje vnetja zunanjega sluhovoda
Zdravljenje vnetja sluhovoda traja približno en teden in vključuje lajšanje bolečine, odstranitev izcedka iz zunanjega sluhovoda ter lokalno zdravljenje. V blagih primerih zadostujejo že kapljice na osnovi alkohola in/ali kisa, ki so na voljo v lekarnah. V resnejših primerih, ko se je vnetje že razvilo, dr. Hudoklin predlaga analgetik (paracetamol ali še bolje katerega od nesteroidnih antirevmatikov).
Zdravila na recept
Vnetje ušesa se zdravi z antibiotičnimi kapljicami in kapljicami, ki zmanjšujejo oteklino. Včasih se v sluhovod vstavi trakec, na katerega se nanese ustrezno zdravilo. Zdravnik lahko predpiše tudi lokalno zdravljenje s kortikosteroidi, antibiotiki in/ali protiglivičnimi zdravili. Primeri kapljic na recept so Ciloxan, Maxitrol ali Canesten, kar preceni zdravnik.
Kapljice Maxitrol
Zdravilo Maxitrol je na voljo v obliki kapljic, ki se enostavno kapnejo v uho (v primeru očesnih kapljic v oko, vendar v kontekstu vnetja sluhovoda jih zdravnik lahko predpiše za ušesa). Pred uporabo kapljic je priporočljivo temeljito umivanje rok. Običajno se priporoča, da se kapnejo 1-2 kapljici v okuženo uho večkrat na dan, odvisno od navodil zdravnika. Pomembno je, da se zdravljenje zaključi v skladu z zdravnikovimi navodili, tudi če simptomi izginejo predčasno, saj lahko prezgodnja prekinitev terapije pripelje do ponovnega pojava okužbe ali razvoja odpornosti na zdravilo. Kapljice Maxitrol niso primerne za zdravljenje virusnih, glivičnih ali alergijskih okužb. Neželeni učinki pri uporabi kapljic Maxitrol so redki, vendar se lahko pojavijo lokalni učinki, kot so draženje, srbenje ali pekoč občutek.
Zašto se osjećam kao da imam začepljeno uho?
Primer obravnave pacienta
V primeru, ko je splošna zdravnica ugotovila rahlo vnetje sluhovoda in predpisala kapljice Maxitrol (3 x dnevno 3 kapljice) za približno 1 teden, nato pa na kontroli opazila mehurčke na bobniču, ki bi lahko bili herpes, je priporočljivo nadaljnje posvetovanje. Za tolažbo je pomembno vedeti, da ni vsak mehurček na bobniču že kar herpes, poleg tega pa se herpes običajno razvije na ustnicah in bistveno redkeje v sluhovodu.
Sami si lahko pomagate tako, da si v sluhovod 7 do 10 dni 3 x dnevno nakapate po 3 kapljice Soda, Ceruminol ali Parafin olja, nato pa vam bodo ušesa sprali pri vašem zdravniku. Nato je smiselna terapija z Ciloxan, Maxitrol ali Canesten kapljicami, kar preceni vaš zdravnik. Sami pa pazite, da vam v ušesa ne pride voda, šamponi, peroksidi in podobno. Ušesa pustite čim bolj pri miru, čistite jih le z mezincem in robčkom, brez mila.
Preventivni ukrepi in samopomoč
Najboljša obramba pred vnetjem zunanjega sluhovoda je preventiva. Specialist Aleš Matos, dr. med. svetuje, da sluhovodov ne mašite z zamaški in da po kopanju ušesa čim bolj osušite ter poskrbite, da iz njih steče voda. V ta namen lahko uporabite medicinski pripomoček Normison pršilo, ki vsebuje alkohol, cetno kislino in dekspantenol.
Izogibanje vatiranim palčkam
Pomembno je poudariti, da sluhovodov ni treba čistiti z vatiranimi paličicami. Cerumen je naravna zaščita sluhovoda in ga ni treba odstranjevati. Z uporabo ušesnih palčk lahko ušesno maslo potisnemo globlje v sluhovod, kar ovira sluh in ustvarja gojišče za glivice. Poleg tega lahko nadražimo že od vode sprano in razdraženo kožo zunanjega sluhovoda.
Nega in zaščita ob stiku z vodo
- Osuševanje ušes: Po kopanju in potapljanju skušajte z nagibanjem glave odstraniti vodo iz sluhovodov.
- Ušesni čepki: Vodi lahko pot v sluhovod preprečite s pravilno nameščeno plavalno kapo ali s plavalnim trakom. V školjko uhlja in ne v sluhovod lahko namestite silikonski čep. Ušesni čepki za plavanje (npr. Ohropax silicon) preprečijo vstop vode v ušesa. Kadar uporabljate čepke za večkratno uporabo, jih skrbno očistite, saj so lahko tudi vir okužb. Kljub temu nekateri strokovnjaki odsvetujejo uporabo ušesnih čepkov.
- Olja za uho: Za zaščito zunanjega sluhovoda lahko uporabite ušesno pršilo iz prečiščenega olivnega olja farmacevtske kakovosti (npr. Vaxol ali Cerustop). Oljna pršila naravno odstranjujejo nečistoče, vlažijo kožo sluhovoda in delujejo zaščitno pred glivicami in bakterijami.
- Vaxol: Vsebuje olivno olje, ki mehča ušesno maslo in olajša njegovo izločanje. Lahko se uporablja preventivno, 1-2x tedensko. Primeren je za odrasle in otroke od 1. leta starosti.
- Cerustop olje za uho: Raztopi ušesno maslo. Priporočamo, da razpršite mlačno olje v sluhovod 2-3x (odrasli) oziroma 1-2x (otroci od 3. leta dalje) na dan. Po 10 minutah previdno sperite uho s toplo vodo.
- Čiščenje cerumna: Če imate težavo s prekomernim tvorjenjem cerumna, ga je smiselno odstraniti pred letovanjem na morju ali v toplicah.
- Izbira kopališč: Ušesa vam bodo hvaležna, če boste raje izbrali naravna kopališča namesto kloriranih bazenov.
Kaj storiti po prebolelem vnetju
Vsaj teden dni po vnetju je priporočljivo izogibati se močenju ušes, vsaj tako, da se glave ne potaplja pod vodo. V veliki večini posebni ukrepi pri plavanju po ozdravljenem vnetju zunanjega sluhovoda niso potrebni.
Zapleti in opozorila
Če vnetja zunanjega sluhovoda ne zdravimo, se lahko vnetje razširi na sosednje strukture in napreduje v tako imenovano maligno vnetje zunanjega sluhovoda. Zdravljenje je v tem primeru dolgotrajno in lahko vodi celo do smrtnega izida zaradi sepse ali razširitve vnetja do možganovine. Pri poškodbi bobniča uporaba nekaterih preparatov ni dovoljena.
Obisk kopališča je možen, ko se okužba pozdravi, običajno po 4 ali 5 dneh.
tags: #mazila #za #zdravljenje #vnetih #sluhovodov #na