Madžarska je država, ki se nahaja v Srednji Evropi in obsega 93.030 km² Panonske nižine. Na severu meji na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na vzhodu in jugovzhodu na Romunijo, na jugu na Srbijo, na jugozahodu na Hrvaško in Slovenijo ter na zahodu na Avstrijo. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, med katerimi prevladujejo etnični Madžari, pomembno pa je tudi število pripadnikov romske manjšine ter manjšin nemške in drugih narodnosti.
Uradni jezik je madžarščina. Glavno mesto je Budimpešta. Vlada je unitarna parlamentarna demokracija, na čelu katere sta predsednik države Tamás Sulyok in predsednik vlade Viktor Orbán.
Zgodovina Madžarske
Ozemlje današnje Madžarske je bilo skozi stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s Kelti, Rimljani, germanskimi plemeni, Huni, zahodnimi Slovani in Avari. Temelji madžarske države segajo v konec devetega stoletja našega štetja, ko je madžarski veliki knez Árpád osvojil Panonsko nižino.
Vzpon madžarske države
Leta 1000 se je na prestol povzpel Štefan I., ki je svojo posest spreobrnil v krščansko kraljestvo. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.
Srednjeveška Madžarska
Po bitki pri Mohaču leta 1526 je del madžarskega ozemlja zasedlo Osmansko cesarstvo (1541-1699). Madžarska je na prelomu 18. stoletja prišla pod habsburško nadoblast, kasneje pa se je pridružila Avstrijskemu cesarstvu in tvorila Avstro-Ogrsko.
Razpad Avstro-Ogrske in Trianonska pogodba
Po prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil Trianonske pogodbe so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71 % njenega ozemlja, 58 % njenega prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov.
Madžarska v 20. stoletju
Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v drugi svetovni vojni pridružila silam osi in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja (Prekmurje). Po porazu sil osi je utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve. Povojna Madžarska je postala satelitska država Sovjetske zveze, kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni revoluciji leta 1956 je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato Sovjetske zveze.
Geografija
Madžarska obsega 93.030 km² Panonske nižine. Geografsko jo lahko razdelimo na:
- Veliko madžarsko nižino (Alföld): obsežno, pretežno rodovitno ravnico na vzhodu in jugovzhodu države.
- Malo madžarsko nižino: manjše nižinsko območje na zahodu.
- Zadunajsko hribovje (Dunántúl): gričevnato in hribovito območje na zahodu države, ki vključuje tudi najvišji vrh, Írott-kő (882 m).
- Severno-madžarsko hribovje: gorato območje na severu države.
Državo prečkajo pomembne reke, med katerimi izstopata Donava in Tisa. Madžarska ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi zimami.
Prebivalstvo in družba
Madžarska ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, kar jo uvršča med bolj poseljene države Srednje Evrope. Večino prebivalstva predstavljajo etnični Madžari (98,3 % po mikropopisu 2016), med pomembnejše manjšine pa sodijo Romi (3,2 %) in Nemci (1,8 %).
Gostota prebivalstva znaša okoli 105 prebivalcev na km².
Narodne manjšine in odnosi s sosednjimi državami
Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost, ki avtohtono poseljuje sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, znano kot Porabje. Njihovo število je okoli 5000 pripadnikov.
Na ozemlju Slovenije živi priznana madžarska manjšina, ki šteje okoli 5000 pripadnikov in prebiva predvsem v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. Te občine so dvojezične, pripadniki madžarske narodne skupnosti pa imajo svojega predstavnika v državnem zboru Republike Slovenije.
Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu, kar kaže na pomembne trgovinske vezi med državama.
Gospodarstvo
Madžarska se uvršča med razvite države z gospodarstvom z visokimi dohodki. Po podatkih iz leta 2021 znaša nominalni bruto domači proizvod (BDP) 180,96 milijarde USD, kar jo uvršča na 53. mesto med državami po BDP. BDP na prebivalca (nominalno) znaša 18.527 USD (45. mesto).
Gospodarstvo je odprto in se močno opira na izvoz, predvsem v države Evropske unije. Ključni sektorji vključujejo avtomobilsko industrijo, elektroniko, farmacevtsko industrijo in turizem.
Kultura in jezik
Madžarski jezik spada v ugrofinsko jezikovno družino, kar ga ločuje od večine sosednjih indoevropskih jezikov. Ime države v madžarščini je Magyarország, kar pomeni "država Madžarov". Ime "Madžarska" izhaja iz latinizirane oblike bizantinsko grškega imena Oungroi, ki je bilo izposojeno iz starobolgarskega ągrinŭ, to pa iz ogursko-turškega Onogurja (»deset plemen Ogurov«).
Zgodovina Madžarske je bogata in zapletena, zaznamovana z boji za neodvisnost, vplivi sosednjih imperijev in močno kulturno identiteto. Madžarska je znana po svoji glasbi, plesu, kulinariki in bogati literarni tradiciji.
Viri in nadaljnje branje
Za poglobljeno razumevanje zgodovine in razvoja Madžarske je priporočljivo preučiti naslednje ključne dogodke in obdobja:
- Nastanek Madžarske (895)
- Pokristjanjenje kraljestva (1000)
- Zlata bula (1222)
- Bitka pri Mohaču (1526)
- Bitka pri Budi (1686)
- Madžarska revolucija (1848)
- Avstro-Ogrsko cesarstvo (1867)
- Trianonska pogodba (1920)
- Tretja madžarska republika (1989-2012)