Pravilno ravnanje z odpadki je ključnega pomena za varovanje okolja in zdravja ljudi. V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z dilemami, kam odložiti določene vrste odpadkov, vključno s krušnimi vrečkami. Čeprav se ločeno zbiranje zdi enostavno, se pojavljajo številna vprašanja glede specifičnih materialov.
Ravnanje z različnimi vrstami odpadkov
Vprašanje pravilnega odlaganja odpadkov se pogosto pojavlja v vsakdanjem življenju. Medtem ko nekateri natančno sledijo navodilom o ločenem zbiranju, drugi naletijo na dileme, kam odložiti določene vrste odpadkov.
Odlaganje papirnih odpadkov
Pogosto se pojavlja vprašanje, kam odlagati drobne papirnate odpadke, kot so računi iz trgovine ali deli položnic. Vse drobne papirčke, kot so računi iz trgovine, lahko zataknete med zložen časopis in nato vse skupaj odložite v zabojnik za papir. V zabojnik za papir sodijo tudi pisemske kuverte (z odtrganim plastičnim okencem), kartonske rolice toaletnega papirja in kartonska embalaža različnih izdelkov (npr. Domačice, Jaffe, Kornflexa). Računi iz navadnega papirja, ki so sicer že redki, lahko gredo med papir. Povoščeni in samokopirni računi pa sodijo med ostanke odpadkov. Vse raznorazne papirčke (račune, kuverte, na katerih odtrgate plastično okence, ki ga daste v mešane odpadke), take in drugačne papirnate vrečke in škatle damo v kontejner za papir.
Odlaganje embalaže
Pri nekaterih vrstah embalaže, kot so vrečke za kruh, se pojavljajo različna mnenja glede pravilnega odlaganja. Nekateri menijo, da vrečke za kruh iz Hoferja sodijo v embalažo za plastiko. Vrečke za kruh in podobne izdelke, sestavljene iz papirja in morda celofana, naj bi v primeru dvoma spadale med papirne odpadke, če večinski del ni iz plastike. Drugo mnenje pravi, da v primeru dileme raje odvržemo v kontejner z embalažo, saj so to edini odpadki, ki se 'pregledajo' in dodatno sortirajo.
Plastično embalažo, kot so jogurti, mleko in embalaža od mesa, je priporočljivo najprej splakniti, stisniti in nato odvreči v ustrezen kontejner. Embalažo zbiramo ločeno v zabojnikih z rumenim pokrovom. Embalažo vedno izpraznite, odstranite zamaške ali pokrovčke (in jih zbirajte ločeno - za humanitarne namene), večje plastenke in pločevinke pa stisnite, saj s tem zmanjšate njihovo prostornino. Zaskrbljujoče dejstvo je, da tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk, saj jih zamenjajo za hrano. V nobenega od zabojnikov ne sodijo baterije, olja, zdravila, električna in elektronska oprema. Preden embalažo vržemo v rumeni koš, jo izpraznimo in stisnemo. Če je sestavljena iz več različnih materialov, te dosledno ločimo. S plastenk odvijemo zamaške in izpraznimo vsebino.
Odlaganje bioloških odpadkov
Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov približno 25 odstotkov na gospodinjstvo. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih ali na kompostniku se zmanjša količina mešanih odpadkov, manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. V kolikor uporabljate rjav zabojnik za odlaganje bioloških odpadkov, jih nikoli ne odlagajte v plastičnih vrečkah. Odpadke v zabojnik ne odlagamo v plastičnih vrečkah, vedno uporabimo biorazgradljive ali papirnate vrečke. Lahko jih odlagamo zavite v časopisni papir, papirnato vrečko od kruha ali papirnate kuhinjske brisačke. Med biološke odpadke sodijo tudi papirnate brisačke, robčki in prtički. Da meso in kosti niso biološki odpadek, pa zdaj že vsi vemo. Ohlajeno odpadno jedilno olje po cvrtju ali kuhanju precedimo in odlijemo v plastično ali stekleno embalažo (kozarec za vlaganje, steklenica ali hišna zbiralnica za odpadno jedilno olje). Obrezane veje, živa meja in večje količine listja sodijo med t. i. zeleni odrez, ki se kompostira ločeno od ostalih kuhinjskih odpadkov.
Kompostek: Nastajanje komposta - Dan 1
Odlaganje nevarnih odpadkov
Določeni odpadki zaradi svoje sestave predstavljajo nevarnost za okolje in zdravje ljudi, zato jih je treba odlagati posebej. Baterije in akumulatorji vsebujejo težke kovine in sodijo med nevarne odpadke. Te je mogoče oddati v zbirne škatle v trgovinah, od koder se nato predajo za ustrezno obdelavo in recikliranje. Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) prav tako vsebuje snovi, nevarne za okolje. OEEO ne smemo hraniti doma ali odlagati v komunalne zabojnike. Ob nakupu nove opreme je mogoče odpadno brezplačno oddati na zbirnih mestih, ki so navedena na spletnih straneh komunalnih podjetij. Odpadne nagrobne sveče je mogoče reciklirati. Ločeno zbiranje omogoča pridobivanje sekundarnih surovin, kot so plastični reciklat, kovina in parafin. Baterije iz elektronskih sveč se pošljejo v tujino na recikliranje. Če kozmetičnega sredstva ne porabimo do konca, potem velja za nevaren odpadek. Odnesemo ga v zbirno reciklažni center. Najbolje je, da šampon in drugo kozmetično sredstvo porabimo do konca.
Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Pogosto so strupeni in težko razgradljivi, zato povzročajo ljudem in okolju ogromno škode. Nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodi večina kemikalij, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu. Nevarnost za okolje predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke zbiramo dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni, v napovedanih akcijah. Premične zbiralnice za zbiranje nevarnih odpadkov so postavljene na vnaprej dogovorjena mesta, o katerih vas pravočasno obvestimo. Svetujemo vam, da jih do takrat zbirate na varnem mestu v škatli, ki jo postavite v kleti ali garaži. Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov so nam lahko v veliko pomoč simboli, ki označujejo vrsto nevarnosti, najdemo pa jih na embalaži izdelka. Za izdelke z omenjenimi simboli se temeljito prepričajte, da je prostor, v katerem jih uporabljate, dobro prezračen. Izdelkov, ki so vnetljivi, ne shranjujte v bližini vira toplote.
Odlaganje stekla
V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se v zelenem zabojniku ločeno zbira odpadna embalaža iz stekla. Stekla je nekaj več kot 10 % vseh odpadkov. Največ lahko naredimo za okolje, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uporabo in jih vračamo v trgovine. Steklenice za enkratno uporabo pa zbiramo za ponovno predelavo in odlagamo v zabojnike za steklo. Steklo lahko 100 odstotno recikliramo in vedno znova uporabljamo, ne da bi ob tem izgubilo na kakovosti. Reciklaža ene steklenice prihrani energije za 30 minutno delovanje računalnika. Odpadki iz stekla se v naravi razkrajajo kar 4000 let! Ob menjavi oken steklo odpeljemo v zbirno reciklažni center. Razbito steklo sodi v zabojnik za steklo, a pozorni moramo biti na vrsto stekla. Avtomobilsko steklo sodi med kosovni odpad, barvano med steklo, izolacijsko, ognjevarno in ojačano steklo sodi med preostanek odpadkov.
Odlaganje stiroporja in pasjih iztrebkov
Stiropor sodi v zabojnik za embalažo, a le če gre za manjšo količino in manjše kose. Večji kosi in večje količine stiropora moramo odpeljati v zbirno reciklažni center. Pasje iztrebke, ki naj bodo zaviti v ustrezne vrečke, odložimo med preostanek odpadkov.
Odlaganje kosovnih odpadkov in tekstila
Skladno z občinskimi odloki se dvakrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Kosovne odpadke na napovedani dan odvoza postavite na prevzemno mesto, kamor običajno za praznjenje postavite vaše zabojnike za odpadke. Zbrane kosovne odpadke ločimo na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo in ostale, ki za predelavo niso primerni. Tekstilne izdelke, ki so še uporabni, lahko oddate v posebne zabojnike Humana, ki so postavljeni na številnih ekoloških otokih in na Centru za ravnanje z odpadki Dob. V zabojnik lahko oddate oblačila, obutev, modne dodatke (torbice, pokrivala, šale, ipd.), hišni tekstil (posteljnino, zavese, prte, brisače, ipd.). Tekstil, ki je strgan oziroma neprimeren za ponovno uporabo, predate v Centru za ravnanje z odpadki Dob v zabojnik za odpadni tekstil.
HOFERjeva prizadevanja za zmanjšanje odpadkov
HOFER, eden večjih slovenskih trgovcev, se aktivno zavezuje k zmanjševanju odpadkov na vseh ravneh svojega delovanja, od trgovin do uprave. Podjetje sodeluje v različnih projektih in iniciativah za ozaveščanje javnosti o pravilnem ravnanju z odpadki. V skladu s svojim strateškim projektom »Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj.« so v svojih 85 trgovinah po celotni Sloveniji testno uvedli biorazgradljive vrečke za sadje in zelenjavo, ki so na voljo po ceni 0,03 € na kos. Biorazgradljive vrečke so okolju prijaznejša izbira, primerne so tudi za kompostiranje, saj so pridobljene iz rastlin, kot je koruza (t. i. koruzni škrob) in biorazgradljivih polimerov ter obnovljivih in fosilnih surovin.
Zmanjšanje odpadne hrane
Količina odpadne hrane v Sloveniji naraša, pri čemer največ nastane v gospodinjstvih. HOFER se s številnimi ukrepi trudi zmanjšati količino odpadne hrane v svojih trgovinah:
- Redno donira presežke hrane iz vseh trgovin socialno ogroženim in ranljivim skupinam.
- Podpira organizacije, ki viške hrane razdeljujejo, ter sodeluje z Nejo Gril pri pripravi receptov iz ostankov živil.
- Optimizira sistem naročanja in logistiko za zmanjšanje toplogrednih izpustov in stroškov.
- Izdelke pred potekom roka uporabnosti poceni, da bi jih v čim večji meri odprodali.
- Od leta 2017 redno donira neprodane izdelke, ki so še primerni za uživanje, v okviru projekta Hrana na dobri poti.
- Od leta 2021 donira presežke hrane iz vseh 93 trgovin, vključno s sadjem, zelenjavo, kruhom, pekovskimi izdelki, suhim sortimentom ter od leta 2023 tudi hlajenim in zamrznjenim sortimentom ter jajci.
- Ob svetovnem dnevu hrane je HOFER organizacije, ki sodelujejo pri razdeljevanju hrane, podprl z donacijo 27.900 evrov za kritje logističnih in manipulativnih stroškov.
Zmanjšanje odpadne embalaže
HOFER se zavezuje k zmanjšanju uporabe embalaže in spodbujanju krožnega gospodarstva:
Izogibanje plastičnim vrečkam: HOFER je že pred časom umaknil plastične nakupovalne vrečke iz prodaje in ponuja trajnostne alternative, kot so vrečke iz blaga ali papirnate vrečke. Svetujejo tudi shranjevanje sadja in zelenjave brez embalaže, kadar je to mogoče.
Premišljeno nakupovanje: Kupce spodbujajo k nakupu le tistega, kar dejansko potrebujejo, ter k izbiri izdelkov s trajnostno pakiranimi embalažami, ki jih HOFER označuje z logotipom Embalaža na HOFER misiji.
Večkratna uporaba: Spodbujajo ponovno uporabo embalaže, kot so papirnate vrečke za kruh, ki jih je mogoče ponovno uporabiti za shranjevanje svežega kruha ali sadja in zelenjave, ter stekleni kozarci za shranjevanje drugih živil.
Cilji do leta 2025: HOFER si je zadal cilje, da do konca leta 2025 zmanjša celotno količino embalaže pri izdelkih lastnih blagovnih znamk za 15 odstotkov glede na leto 2020, da bo vsa embalaža 100-odstotno reciklirljiva, plastična embalaža pa bo vsebovala vsaj 30 odstotkov popotrošniške reciklirane plastike.
Optimizacija embalaže: Tesno sodelujejo z dobavitelji in strokovnim partnerjem Interzero pri optimizaciji embalaže, kar vključuje zmanjšanje debeline ovojnih folij, uporabo lažjih plastenk in zamaškov ter embalaže iz recikliranih materialov.
Osebne izkušnje in nasveti glede vrečk za smeti
V pogovorih uporabnikov se pojavljajo tudi praktični nasveti glede izbire in uporabe vrečk za smeti. Nekateri uporabljajo živilske vrečke iz trgovin (za kruh, sadje, zelenjavo) za manjše odpadke ali kot notranjo vrečko za večje vreče. Za mešane odpadke se pogosto kupujejo vrečke različnih proizvajalcev (Dax, Hofer, Lidl), pri čemer se poudarja njihova čvrstost in dišavnost. Za plastično embalažo se uporabljajo vrečke iz trgovin, saj so te pogosto brezplačne ali cenovno ugodne, nato pa se embalaža brez vrečke odvrže v ustrezen kontejner. Pomembno je, da so vrečke dovolj čvrste, da se med odnašanjem ne strgajo. Tudi pri nas vsi listki na katerih so osebni podatki romajo v peč v moževi delavnici, saj se zdi to bolj logično kot dajanje v mešane odpadke.
Splošni nasveti za zmanjšanje in ločevanje odpadkov
Odgovoren odnos do odpadkov se začne pri vsakem doma. Odlaganje odpadkov je najdražji način ravnanja z odpadki in tudi najmanj prijazen do okolja. Če odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje in s tem tudi varčujemo. S sistematičnim ločevanjem komunalnih odpadkov si gospodinjstva lahko znižajo stroške ravnanja z odpadki, kakor tudi z doslednim ločevanjem odpadkov pridobivamo sorazmerno čiste frakcije, ki jih lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo.
- Poskrbite, da bo odpadkov čim manj.
- Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo nevarne snovi, predvsem bodite pozorni pri izbiri čistil in kozmetike. Odločajte se za okolju prijazne izdelke.
- Izogibajte se nepotrebni embalaži. Hrane ne zavijajte v odvečno folijo ali papir.
- Podarite stvari, ki jih ne potrebujete. Obiščite center ponovne rabe v zbirnem centru Zarica.
- Kupujte preudarno, v manjših količinah. Pred nakupom pripravite nakupovalni seznam in kupite samo tiste sestavine, ki jih boste potrebovali pri pripravi obrokov v prihodnjih dneh.
- Uporabljajmo izdelke, ki jih lahko kupimo rinfuzno.
- Zagovarjamo predvsem družbeno odgovorno potrošništvo, ki naslavlja premišljeno nakupovanje predmetov - to pomeni le tistih, ki jih zares potrebujemo in tistih, ki so izdelani kakovostno s čim daljšim rokom uporabe, hkrati pa narejenih iz naravnih in lokalnih materialov.
- Namesto materialnih daril podarjajte doživetja, recimo ogled gledališke predstave, obisk koncerta, abonmaje za otroke in odrasle, tečaj jahanja, ure joge ali boksa, letno vstopnico za živalski vrt.
- Posvojite filozofijo ponovne uporabe - poskrbite torej, da odvečni predmeti zaživijo novo življenje v krogu prijateljev ali (ne)znancev, predvsem pa je pomembno, da še uporabnih predmetov, tudi če so malo poškodovani, ne vržete v smeti.