Kodrolistni ohrovt: Gojenje in nega za zimski pridelek

Ste že kdaj pomislili, da obstaja zelenjava, ki vam v vašem vrtu zagotavlja svež, hrustljav vir vitaminov ne le v poletni vročini, temveč tudi med najhujšimi januarskimi zmrzali? Dobrodošli v svetu kodrolistnega ohrovta (znanega tudi pod imenom kale ali listnati ohrovt)! Ta rastlina se je v zadnjih letih podala na pravo svetovno popotovanje: prisotna je povsod, od kuhinj z Michelinovimi zvezdicami do visokih gred biointenzivnih vrtnarjev. Ne imenujejo je zaman superživilo, saj njena vsebnost hranil daleč presega tradicionalno zelenjavo.

Gojenje kodrolistnega ohrovta je eden izmed temeljev trajnostnega vrta. Z minimalnim vložkom, brez kemikalij in z biointenzivnimi metodami pridelan ohrovt mesece dolgo skrbi za vaše zdravje, hkrati pa vaš vrt ohranja živahnega tudi pozimi. Ta izčrpen vodnik vam bo pokazal, kako iz tega prvaka izvleči kar največ!

Zakaj je kodrolistni ohrovt zimski prvak in superživilo?

Kodrolistni ohrovt si je priznanje v Evropi prislužil, ker ponuja odgovor na največje izzive sodobnega vrtnarja: podnebne spremembe in zdravo prehranjevanje.

• Vitaminska bomba na krožniku: Ima izjemno visoko vsebnost vitamina K, vitamina C, vitamina A in železa. Poln je antioksidantov, ki pomagajo krepiti odpornost organizma v zimskem času.
• Izjemna odpornost na zmrzal: Medtem ko paradižnik ob prvi slani propade, kodrolistni ohrovt brez težav preživi do -15 °C (odvisno od sorte celo do -20 °C). Ta rastlina da največ takrat, ko vsa ostala zelenjava že počiva.
• Simbol trajnosti: V Evropi ga ponovno odkrivajo zato, ker ima kratko transportno pot (pozimi zraste lokalno), potrebuje malo pesticidov in prinaša bogat pridelek tudi na najmanjši biointenzivni gredi.
• Zgodovinski pomen: Ohrovt izvira iz vzhodnega Sredozemlja, kjer so ga gojili že pred 2000 leti. Na začetku so gojili zgolj listnati ohrovt, pozneje pa so se razvile tudi druge vrste.

Sorte kodrolistnega ohrovta - Katero izbrati?

Preden se lotite gojenja kodrolistnega ohrovta, je vredno spoznati različne značaje, saj se ne razlikujejo le po obliki, temveč tudi po odpornosti na mraz.

Gojenje kodrolistnega ohrovta: Vodnik po korakih

Kodrolistni ohrovt ni izbirčen, vendar je za biointenziven uspeh vredno biti pozoren na podrobnosti.

Izbira lege in tal

• Lega: Ohrovt ima najrajši sončne do polsenčne lege, kjer prejme vsaj štiri ure sonca dnevno. Sicer prenese tudi nekaj sence in je nasploh izjemno trdoživ. Vendar pa zelo slabo prenaša vročino, če temperature presežejo 25 stopinj Celzija, medtem ko mu hladno vreme zelo ugaja.
• Tla: Rastlina zahteva veliko hranil. Tla morajo biti rodovitna, dobro odcedna, rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa. Hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Pred sajenjem dodajte šest centimetrov debelo plast komposta na mesto rasti, da ustvarite temelj za močne rastline.
• Kolobarjenje: Bodite pozorni na to, da ohrovta v 3 letih ne posadite na isto mesto, saj bo v nasprotnem primeru ohrovt izčrpal tisti predel grede in bo tako bolj dovzeten za napad bolezni. Če imate majhen vrt, ga lahko posadite v zemljo, kjer je predhodno rasel krompir ali grah, nikoli pa ga ne sadite na isto mesto pogosteje kot enkrat na tri leta. Pred listnatim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo.

Sajenje in vzgoja sadik

Gojenje kodrolistnega ohrovta je prilagodljivo, saj omogoča dve glavni sezoni setve.

1. Čas sajenja:
   • Spomladanska setev (marec-april): Za zgodnji poletni pridelek, ko dobimo nežne solatne liste. Za spomladansko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih šest do osem tednov pred zadnjim datumom spomladanske zmrzali, sadike pa presadite na vrt teden ali dva pred zadnjo zmrzaljo.
   • Poznoletna setev (julij-avgust): To je prava biointenzivna strategija za zimski pridelek! Rastlina se do jeseni okrepi in jo lahko obiramo celo zimo. Za jesensko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih konec julija in sadike posadite na vrt ob koncu avgusta. Setve za sadike so uspešne vse do konca maja oz. začetka junija, v toplejših krajih tudi julija.
2. Setev in vzgoja sadik: Semena posejte 1-1,5 cm globoko v pladnje, setvenice ali lončke. Semena sejemo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Po 4-6 tednih, ko ima sadika že 4-5 pravih listov, jo lahko presadite na prosto. V biointenzivnem vrtu priporočamo vzgojo lastnih sadik, saj se tako izognete zgodnjepomladanskim napadom bolhačev na mlade rastline. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pri presajanju sadik priporočamo oplemenitenje tal z zemljo za paradižnike in zelenjavo.
3. Biointenzivna sadilna razdalja: Kot mojster izkoriščanja prostora rastline posadite v razmaku 30-40 cm, v trikotni mreži. Tako se bodo razviti listi dotikali in kot “živa zastirka” pokrili tla, zadržali vlago in zadušili plevel. Za večji razrast potrebuje listnati ohrovt več prostora, zato ga sadimo na razdaljo 50 × 50 cm ali celo 0,7 x 0,7 m. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.

Nega med rastjo

Kodrolistni ohrovt je hvaležna rastlina, ki ne potrebuje opore, vendar ima v svetu živali tudi nekaj “oboževalcev”, ki jih moramo držati stran.

• Zalivanje: Ohrovt ima rad nenehno vlažna (vendar ne močvirnata) tla. Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi poletja ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem pa ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. V času rasti in še posebno v vročem, sušnem poletju je treba ohrovt močneje zaliti. Največ zalivamo enkrat tedensko. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem.
• Gnojenje: Je velik potrošnik hranil (potrebuje dušik in fosfor), zato pred sajenjem po gredici potresite 3-5 cm zrelega komposta. Skozi poletje dela čudeže z listno maso kompostni čaj. Za dognojevanje sta primerni koprivna in gabezova prevrelka, ker listnati ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti. Uporabite lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo.
• Plevel in stabilnost: Plevel v domačem vrtu omejimo z okopavanjem in zastiranjem tal. Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.
• Bio zaščita rastlin: Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav, a vseeno moramo biti pozorni.
  • Kapusov belin: Najboljša obramba proti gosenicam je fizična pregrada. Čez gredo uporabite gosto kopreno ali mrežo proti insektom od sredine maja do konca oktobra. Če že opazite gosenice, so učinkovita bio sredstva z vsebnostjo Bacillus thuringiensis.
  • Bolhači: Proti hroščkom, ki listom povzročajo drobne luknjice, pomaga redno zalivanje (ne marajo vlage) in posipanje listov z lesnim pepelom. Redno zalivanje pomaga tudi v boju proti bolham.
  • Bolezni: Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic in plesen kapusnic.
  • Zimska zaščita: Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, razen lačnih srn ali zajcev. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.

Obiranje in uporaba pozimi

Največja prednost gojenja kodrolistnega ohrovta je, da vam ni treba odrezati cele glave hkrati. Gojenje listnatega ohrovta ni le moda, ampak ena najbolj pametnih odločitev za zavestnega, biointenzivnega vrtnarja. Z eno samo gredico lahko družini zagotovite vitamine tudi takrat, ko so na tržnicah na voljo le še od daleč pripeljani, na silo dozoreli pridelki.

Čarobnost po zmrzali

Tu se zgodi čarovnija! Ste vedeli, da je kodrolistni ohrovt najboljši po zmrzali? Ko nastopi prva močnejša zmrzal, se rastlina začne braniti: škrob v sebi pretvori v sladkor (kot nekakšno naravno sredstvo proti zmrzovanju). Posledično grenkoba listov izgine, nadomesti pa jo sladek, veliko nežnejši in bolj aromatičen okus. Za vse kapusnice velja, da se v njih pri nizkih temperaturah poveča vsebnost sladkorja. Njegovi listi pridobijo najboljši okus ravno po jesenski zmrzali.

• Obiranje list po list: Vedno odtrgajte najnižje, najstarejše liste pri dnu. Rastlina v sredini nenehno tvori nove poganjke, tako da lahko z ene same rastline obirate 4-5 mesecev! Manjši listi so pripravljeni za nabiranje, ko zrastejo do velikosti roke odraslega človeka (približno 20-30 dni po sajenju), večji pa okoli 60 dni. Da bo rastlina uspevala, poberite le tri ali štiri liste vsake rastline hkrati. Z nabiranjem pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor, torej starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov, ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto.
• Nasvet za zimo: Kodrolistnega ohrovta ne pokrivajte s folijo, pustite, da ga doseže sneg! Snežna odeja dejansko izolira rastlino in jo ščiti pred izsušitvijo v mrzlem vetru. Ne obirajte le takrat, ko so listi dobesedno zamrznjeni (počakajte na opoldansko otoplitev), saj se takrat tkiva zlahka polomijo. Listi kodrolistnega ohrovta, ki jih trgamo sproti, postanejo za v lonec uporabni šele po dlje časa trajajočih nizkih temperaturah. Ko ga želimo pripraviti, se pozimi preprosto odpravimo na vrt in odtrgamo nekaj listov.

Uporaba v kuhinji

Iz kodrolistnega ohrovta lahko pripravimo številne jedi. Uporabimo ga lahko za pripravo enolončnic, prilog, zelenjavnih pirejev, solat, juh, minešter, polpetov ali omak. Lahko ga sočimo in pripravimo zdrav napitek ali pa iz njega spečemo zanimiv in hrustljav ohrovtov čips.

• Ohrovtov čips: Z malo olivnega olja in soli v pečici v 15 minutah dobite ropotajoče zdravje.
• Smuti: Osnova vašega jutranjega zelenega napitka.
• Solata in vok: Toskanski ohrovt, pražen s česnom, je vrhunska priloga.
• Ublažitev vonja: Nekatere moti neprijeten vonj, za katerega so krive žveplove spojine, ki pa obenem poskrbijo za značilen okus. Ta vonj lahko nekoliko omilimo, če za kuhanje uporabljamo lonce s pokrovi, ki dobro tesnijo, pokrova pa med kuhanjem ne dvigujemo; pomaga pa tudi, če ohrovtu dodamo malo kumine.

Nasveti za nakup in shranjevanje

• Nasveti za nakup: Ne glede na to, katero vrsto ohrovta kupujemo, izberemo takšnega s čvrstimi listi, rezno mesto na kocenu pa mora biti še mokro. Listi ne smejo biti polomljeni, uveli ali celo nagniti. Rumenkasti listi so znamenje, da je bil ohrovt predolgo skladiščen.
• Pravilno shranjevanje: Sveži kodrolistni ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo od 3 do 5 dni. Najbolje pa je seveda, če imamo svoj vrt in ohrovt hranimo v naravni zunanji hladilnici ter ga trgamo sproti.

Zdravstvene koristi kodrolistnega ohrovta

Ohrovt uvrščamo v skupino desetih najbolj zdravilnih povrtnin. Je eno najbolj zdravih zimskih »superživil.« Za zdravljenje želodčnih in črevesnih težav se že zelo dolgo časa priporoča uživanje ohrovta; za zdravljenje oteklin in odrgnin pa obloge iz stolčenih ohrovtovih listov. Ohrovt je dobro vključiti v prehrano predvsem zato, ker nas pozimi, ko primanjkuje sveže domače zelenjave, oskrbi s svežim vitaminom C, s čimer pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema in obrambnih mehanizmov organizma. Vsebuje še vitamine skupine B, E in K, veliko folne kisline ter minerale (železo, kalij, fosfor in kalcij).

tags: #listnato #ohrovt #cez #zimo

• Odkrijte, kako pripraviti češnjev kompot v pečici
• Recept za čokoladno torto z mandlji
• Bučna omaka "Oblizniprste"
• Britanske sladice: Etonova zmešnjava
• Tradicija in inovacija v domači peki