Anton Lisec, rudarska dediščina in Tarifna priloga Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije

Rudarstvo je v Sloveniji skozi zgodovino močno zaznamovalo določene regije, oblikovalo kulturo in življenje ljudi. Kljub postopnemu zapiranju rudnikov ostaja rudarska dediščina izjemnega pomena, njeno ohranjanje pa naloga posameznikov in društev. Hkrati pa je za nekdanje in sedanje zaposlene v panogi ključna tudi ureditev delovnih pogojev, ki se odražajo v kolektivnih pogodbah in njihovih prilogah. V tem kontekstu se prepleta delovanje Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Perkmandeljc pod vodstvom Antona Lisca ter razvoj in vpliv Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) in njene tarifne priloge.

Tematska fotografija rudarske pokrajine v Zasavju

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Perkmandeljc: Ohranjanje dediščine

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Perkmandeljc deluje polnih sedem pravljičnih let, kot je pravljičen tudi rudarski škrat, po katerem so si nadeli ime. Brez pretiravanja lahko rečemo, da v Trbovljah ne mine niti en sam dogodek, ki vsaj malo »diši« po knapušni brez navzočnosti RMED Perkmandeljc. V društvu menijo, da je tako tudi prav, saj so 3. novembra 2014, na njihov ustanovitveni dan, zelo jasno začrtali svoje cilje in glavne aktivnosti, preko katerih te tudi zasledujejo.

Njihovega poslanstva ni težko prepoznati, saj predstavljajo in s tem tudi ohranjajo rudarsko dediščino v domačih revirjih in navzven. Aktivno se vključujejo v turistične programe, ki so v Zasavju tesno povezani z revirji. Prav zato, ker so bila njihova prizadevanja na tem področju močno zaznavna v domačih logih, ni presenetljivo, da so prejeli priznanje za promocijo občine Trbovlje, ki sta ga podelila Občina Trbovlje in Turistično društvo Trbovlje. RMED Perkmandeljc Trbovlje šteje okrog 60 članov, med njimi so tudi pripadnice nežnejšega spola.

Celo v za mnoge nehvaležnem letu 2020, ki ga je zaznamoval pojav koronavirusa, niso mirovali, pač pa so v sklopu občinskega projekta Inspiracija organizirali ogled Vašhave na Ajnzerju, kolesarjenje po jami in Perkmandeljčev pohod po jami. Na Ajnzerju imajo tudi svoje prostore. Prisotnost članov RMED Perkmandeljc je nepogrešljiva na dogodkih, kot so obletnica rudarske stavke, obeležitev dneva sv. Barbare (zavetnice rudarjev) in povorke rudarjev.

Lotijo se tudi čistilnih akcij v okolici nekdanjih jaškov. V luči medobčinskega in stanovskega povezovanja so pristopili tudi k trasiranju rudarske tematske poti SREČNO, katere del bo potekal tudi skozi trboveljske konce. Vključujejo se v prav vse knapovske aktivnosti v domačem okolišu in tudi sosednjih. Kot organizatorji ali sodelujoči so podpisani pod razne kulturne in rekreativne prireditve, v katere kot rdečo nit vpletejo rudarski duh nekdanjega časa.

RMED Perkmandeljc svoje člane ves čas delovanja opremlja z rudarskimi uniformami, s katerimi se društvo predstavlja v javnosti. Tako je bilo na prireditvi Zlata vrtnica 2021 nemogoče zgrešiti njihova člana, v rokah katerih sta se pozibavali lahterni, na črni uniformi pa so se ponosno svetili gumbi v barvi zlata. Zunanja podoba je vsekakor nekaj, česar ni gre prezreti, saj se z njo predstavljajo na številnih spominskih in siceršnjih slovesnostih. Eden od pokazateljev, kako močno je vseprisoten Perkmandeljčev rudarski duh, je tudi objavljanje člankov s strani članov RMED Perkmandeljc v glasilu RUDA, ki ga izdaja vseslovensko združenje, v katerem so združena slovenska rudarska društva. Prejemniki turističnih priznanj za leto 2021 so bili Marija Juraja, RMED Perkmandeljc Trbovlje in Društvo TNM.

Člani RMED Perkmandeljc v rudarskih uniformah na slovesnosti

Anton Lisec: Predsednik in vizionar

Anton Lisec, predsednik RMED Perkmandeljc Trbovlje, je nekdanji rudar, ki je predstavljal delavstvo tudi v vlogi sindikalnega zastopnika. Priznava, da je potencial v ljudeh močno zakoreninjen v zasavske ljudi. A kritično poudari: „Vse preveč se poudarja, kako je bilo včasih. Ja, saj je prav, da to zavedanje ne izgine, vendar ne smemo pozabiti, da je potencial v ljudeh, ki so tukaj in zdaj, prioritete moramo prenesti na mlade, zagnane ljudi.“ Ob tem omeni, da je kar nekaj njihovega članstva nerudarskega - ljudje, ki niso bili nikdar rudarji, pa tudi muzealci, s katerimi se marsikaj, kar knap pove po domače, strokovno obelodani.

Ob prejemu priznanja Anton Lisec ni skrival ponosa: „Seveda, ta nagrada vsekakor pomeni spodbudo in še več elana, in zagotovo se prav vsakemu članu društva dobro zdi, da je bilo naše delo opaženo. Bi pa ob tej priložnosti opozoril na to, da smo v naših koncih preveč razdrobljeni. Potrebnega bi bilo več povezovanja. Drži, napredek se odvija v sodelovanju z Delavskim domom, Zasavskim muzejem in Občino Trbovlje, vendarle pa je potrebno imeti neko čisto strategijo, kljub temu, da povsem razumem, da je težko povezovati civilno sfero in javne zavode,“ se v pogovoru nekoliko nasloni tudi na veliko razliko med delom, ki se opravlja ljubiteljsko, in delom, ki pomeni službeno obveznost. Lisec dodaja, da je v današnjih časih, tudi ob pojavu koronavirusa, marsikaj pogojeno z marsičem.

Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije (KPPS) in Tarifna priloga

Zgodovina in pogajanja

V sredo, 17. aprila 2019, je v sejni sobi Premogovnika Velenje potekal slavnostni podpis nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Pogodbo, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta, je s strani delodajalcev vodil generalni direktor Premogovnika Velenje, mag. Ludvik Golob. Delodajalce je kot partner in pogajalec zastopala Energetska zbornica Slovenije (EZS), ki je na Upravnem odboru tudi imenovala pogajalsko ekipo.

Pogajalsko ekipo s strani delojemalcev so sestavljali predstavniki treh reprezentativnih sindikatov: Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ter Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Na strani delojemalcev je pogajalsko ekipo vodil Peter Bršek. Pogajalsko skupino Energetske zbornice Slovenije so pretežno sestavljali sodelavci iz Premogovnika Velenje (mag. Anica Salmič, mag. Mojca Letnik, mag. Suzana Koželjnik, Sonja Kugonič in Ivan Pohorec), predstavnika Energetske zbornice (Klemen Vehovar in Metka Penko Natlačen) in predstavnica HSE (Alenka Erker Lozinšek).

Od zadnjega podpisa KPPS mineva častitljivih 23 let. SDRES je s podpisom k njej pristopil leta 2015, takoj po ustanovitvi sindikata, na kar so lahko ponosni. Pomembno vlogo je pri tem imela akcijska moč, ki se je izražala tudi v številčnem članstvu. Eden glavnih ciljev ob ustanovitvi sindikata je ravno bila zaščita delavskih pravic s pristopom h KPPS in seveda KPPV, kateri žal, zaradi prevelikih interesov drugih, še niso uspeli pristopiti.

Fotografija podpisa kolektivne pogodbe v Premogovniku Velenje

Ključne spremembe in določila

Polni delovni čas v dejavnosti premogovništva je v novi KPPS opredeljen v razponu med najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko, pri posameznem delodajalcu pa se ta delovni čas natančneje določi s podjetniško kolektivno pogodbo. Nova pogodba opredeljuje tudi efektivni delovni čas, ki je opredeljen kot čas, v katerem delavec dela. To pomeni, da je delavec v tem času na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V efektivni delovni čas delavcev, ki delajo v jami, se všteva tudi čas pohoda na delovišče in čas pohoda z delovišča ter priprava na delo pred in po zaključku dela - oboje izven jame v skupnem trajanju 15 minut.

Dopust

V prejšnji pogodbi je bil dopust definiran po skupnem številu doseženih delovnih let, število let pa se je lahko korigiralo s kriteriji, kot so tarifni razred delovnega mesta, pogoji dela ipd. Bili sta postavljeni dve lestvici, ena za delavce zunaj in druga za delavce v jami. Po novem bo to področje urejeno enako kot v KPES. Še vedno je osnova skupna delovna doba. Po lestvici so opredeljeni dnevi dopusta, dodajajo pa se dodatni dnevi dopusta po kriterijih, kot so tarifni razred, pogoji dela, starost ter osebne in družinske okoliščine. Lestvica je torej ena, za delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ), pa je dodana tabela, ki glede na stopnjo uvrščenosti delovnega mesta v ODPZ ter delovno dobo posameznika opredeli dodatne dneve dopusta (od 0 do 10 dni).

Plača in dodatki

Plača bo sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu, še s plačilom za poslovno uspešnost. Pri dodatkih je z novo kolektivno pogodbo uvedena tudi sprememba pri dodatku za delovno dobo. Do zdaj je bila osnova pokojninska doba, po novem pa je osnova dejanska delovna doba zaposlenega, hkrati se je odstotek za obračun dodatka povečal z 0,5 na 0,6 odstotka. Uvede se tudi ustrezno prehodno obdobje.

Bistvena sprememba je pri regresu za letni dopust; ta se z novo pogodbo obračunava v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Nadomestilo deputata pa je določeno s fiksnim zneskom v letni višini 600 evrov bruto na zaposlenega.

Tarifna priloga in osnovne plače

Sestavni del nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi Tarifna priloga. Najnižje osnovne plače za polni delovni čas in po posameznih tarifnih razredih so v dejavnosti premogovništva v večini tarifnih razredov popolnoma enake kot v KPES. Tarifna priloga določa naslednje osnovne mesečne bruto plače:

  • I. tarifni razred: 600 evrov
  • II. tarifni razred: 720 evrov
  • III. tarifni razred: 792 evrov
  • IV. tarifni razred: 930 evrov
  • V. tarifni razred: 1.050 evrov
  • VI. tarifni razred: 1.272 evrov

V tarifnih razredih od VII do IX je osnovna mesečna bruto plača nekoliko nižja kot v KPES. V VII. tarifnem razredu ta znaša 1.626 evrov, v VIII. 2.190 evrov in v IX. tarifnem razredu 2.608 evrov. Dogovor vseh pogodbenih strank o morebitni spremembi tarifne priloge za prihodnje leto mora biti sklenjen do konca novembra tekočega leta. Podlaga so uradni podatki Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin, ekonomsko stanje v dejavnosti premogovništva in gospodarstva Slovenije v zadnjih dvanajstih mesecih.

Podpisana KPPS ima tudi eno posebnost, in sicer veljati začne prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, medtem ko pa tarifni del in Tarifna priloga h KPPS stopita v veljavo v družbah (skupine PV), ki so zavezane h KP dejavnosti premogovništva Slovenije, potem ko s tarifnim delom in tarifno prilogo uskladijo svojo podjetniško kolektivno pogodbo oz. splošne akte in ti stopijo v veljavo. Da sta pogajalski strani sprejeli takšen kompromis (pogajanja o tarifnem delu oz. plačah se preložijo v podjetje) je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da je bil vodja pogajalske skupine Energetske zbornice mag. Ludvik Golob, ki je tudi generalni direktor Premogovnika Velenje d.o.o.

Primerjava in perspektiva

Nova KPPS je glede na ostale KP dejavnosti nekoliko ugodnejša, vendar kljub temu slabša od predhodne. Na splošno lahko rečemo, da slednje velja tudi za vse ostale KP dejavnosti. Danes imamo mešane občutke. Videti je, kot da so delodajalci takrat pred 23 leti bolje razumeli družinske potrebe in delovne pogoje delavcev, saj je častitljiva KPPS v nekaterih delih boljša kot nova KPPS. Pravega razloga, da vrednost kolektivnih pogodb upada, ni mogoče podati. Morda je razlog v upadanju članstva in pasivnosti nasploh, kar se odraža v današnjih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je leta 1996 podpisnik na strani delodajalcev bila Vlada Republike Slovenije.

Prepričanje je, da se leta 1996 na delavce ni gledalo le kot na strošek dela, ampak pomemben dejavnik v delovnem, družinskem in gospodarskem procesu. Takrat so se delodajalci zavedali, da je pot do uspeha odvisna predvsem od delavcev, in to tudi pokazali. Danes pa gre za lepe besede, dobesedno pa vse na silo. Pritiski na strošek dela so iz dneva v dan močnejši, saj je delodajalcem v interesu čim bolj fleksibilna in poceni delovna sila ter možnost lažjega in hitrejšega odpuščanja.

Izzivi in zgodovina rudnikov

Več kot desetletje je vsako jutro odhajal v jamo, danes gre v rov samo še izjemoma, a rudarska dediščina mu še vedno ogromno pomeni. Samo zaprtje Rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) se vleče že več kot 20 let, kar je pošteno zarezalo v miselnost regije, ki je bila stoletja povsem odvisna od energetike. Mineva okroglih 10 let od rudarske stavke, ki je takrat odmevala po Sloveniji, ko je kar 199 zaposlenih v RTH 10. marca 2014 odšlo v jamo. Ob tem Anton Lisec pravi: „Knapi se znajdemo.“

Slovenske železnice so na podlagi dogovora o poslovnem sodelovanju z RTH dogovorile najem storitev 27 delavcev rudnika. Pojasnjeno je bilo tudi, da potekajo še dogovori o najemu storitev dodatnih 50 delavcev RTH, ki bi tudi delali v omenjenih hčerinskih družbah. Državni zbor pa je sprejel novelo zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije. Z novelo se zapiranje rudnika podaljša s konca leta 2015 na konec 2018, hkrati pa se RTH za leto zagotovi dodatne štiri milijone evrov. Zakon o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije je bil sprejet leta 2000, po njem bi se rudnik postopno zaprl do konca 2012. Leta 2004 je sledila novela zakona, ki je postopno zapiranje podaljšala za tri leta.

Zadnji rudarji

tags: #lisec #anton #priloga #dela