Uvod v Laški Fižol (Phaseolus coccineus L.)
Laški fižol, znan tudi kot turški fižol ali latinsko Phaseolus coccineus L. (sin. Phaseolus multiflorus Willd), spada med svetovno manj znane, a pomembne stročnice. Izvira iz Srednje in Južne Amerike, v Evropo pa so ga prinesli Španci v času Kolumba, od koder se je razširil po vsem svetu. Priljubljen in razširjen je tudi v Sloveniji, kjer se prideluje kot enoletnica.
Laški fižol je prepoznaven po svojem bogatem cvetju in velikih semenih. V primerjavi z navadnim fižolom vznikne pri hladnejših temperaturah, zato se ga lahko sadi prej in na hladnejših območjih. Je tujeprašnica, zato je prisotnost žuželk, predvsem čebel in čmrljev, ključna pri opraševanju. Žuželke vplivajo tudi na nastavek in količino strokov. S pomočjo genetskih analiz in genskega inženiringa se lahko s to stročnico izboljšajo tudi druge vrste fižola.
Sorta 'Emergo' in 'Beli Velikan'
Med sortami laškega fižola je na trgu mogoče dobiti seme sorte Emergo. Skupaj z Limskim fižolom Dela Papa sodi med bujno rastoče sorte. Belo cvetoči fižol, pogosto imenovan tudi 'Beli Velikan', je zelo živahen in daje 30 cm dolge, mesnate stroke. Je zelo odporen tudi v grobih pogojih. Ta vrsta laškega fižola je še posebej primerna za hitro rastje, ograje ter kot zaščita pred pogledi in vetrom. Zorenje je zelo pozno.
Okus zrn laškega fižola je malo drugačen od okusa navadnega fižola, bolj sladek, podoben kostanjevemu, od tod tudi eno izmed domačih imen - kostanjevka. Zanj je značilno tudi to, da lahko v enem stroku najdemo semena različnih barv. Rastlina ima zelo lepe velike cvetove, ki so lahko bele ali rdeče barve.
Sajenje in Gojenje Laškega Fižola
Priprava Tal in Setev
Fižol sejemo na sončne in tople lege v rodovitna, rahla in vlažna tla, ki dobro odvajajo vodo in v kateri voda ne zastaja. Zemlja mora imeti dovolj hranil. Fižol najbolje uspeva, če ga sejemo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj 10 °C, idealno pa na 15 °C. Setev se pri nas običajno začne po aprilu, ko ni več nevarnosti zmrzali.
Seme za laški fižol se priporoča namočiti čez noč pred setvijo. Če imate lastno seme, ga lahko namočite v močnejši žajbljev čaj, čaj iz kamilice ali šetrajke, da odstranite morebitne glivice in bolezni. Seme lahko tudi za nekaj dni zamrznemo, da uničimo morebitne ličinke fižolarja.
Semena položite na globino 3 do 10 cm. Glede na način setve prilagodimo razdaljo: če sejemo po eno seme, naj bo med semeni 8 cm razmika, med vrstami pa 40 cm. Če se odločimo za setev v kupčke, naj bo med njimi 15 cm razmika, med vrstami pa 50 cm. Pri laškem fižolu rastline kalijo hipogealno, kar pomeni, da klični listi ostanejo pod zemljo. Kalitev traja 7 do 14 dni. Po setvi je priporočljivo fižol zaliti, še posebej, če je v času setve daljše obdobje suhega vremena.
Podpora in Rast
Za laški fižol je značilna zelo hitra rast. V eni sezoni se lahko vzpne od dveh metrov in pol do celo štirih in več. Njegovo rast v višino je nujno omejevati, kar dosežete s tem, da odrežete vrhove, potem ko fižol doseže želeno višino. Zaradi hitre rasti je treba brž postaviti oporo, okoli katere se bo rastlina samodejno začela ovijati. Ob sajenju ali presajanju postavite opore, kot so koli, vrvi ali mreže, blizu rastlin.
Na vrtu lahko postavimo zanimivo, drugačno oporo visokemu fižolu, ki bo obenem skrivališče za otroke. Palice dolžine vsaj dva metra (še bolje, če so daljše) postavimo v obliki indijanskega šotora. Spodnji del palic zapičimo v enakomernih razmikih v obliki kroga, zgornji del pa prekrižamo skupaj in jih zvežemo za stabilnejšo strukturo.
Zalivanje in Gnojenje
Fižol potrebuje veliko vode, zlasti med cvetenjem in rastjo strokov. Odsvetovano je pretiravanje z zalivanjem, saj lahko to povzroči gnitje korenin. Zemlja mora biti takšna, da voda ne zastaja. Idealno mora ostajati vlažna, a ne premokra. V visoki vročini bo zemlja bolje zadrževala vlago, če jo prekrijete s kompostom. V sušnih obdobjih je obvezno zalivanje.
Fižol, kot metuljnica, se sam oskrbuje z dušikom iz zraka s pomočjo posebnih bakterij, ki se naselijo na njegove korenine. Zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem in se izogibajte gnojilom z dušikom, saj bo imel fižol nato preveč listja in premalo plodov. Če se to zgodi zaradi prevelike vročine, lahko rastlini pomagate s tem, da cvetove na rahlo škropite z vodo.
Plevel in Zaščita pred Škodljivci
Da bi preprečili razširjanje plevela, lahko uporabite zastirko. Sicer pa morate plevel skrbno odstranjevati, posebno dokler je rastlina mlada, saj ji plevel jemlje hranila in zastira sončne žarke. Fižol je potrebno tudi okopavati, v času cvetenja pa ga rahlo osujemo, kar odstrani plevel, prezrači zemljo in omogoča boljšo rast.
Mlade rastline je treba zaščititi pred zajci in polži, saj imajo zelo radi to rastlino. Če se zajci ali srnjad zadržujejo blizu vrta, boste morali narediti pregrado.
Opraševanje in Pridelek
Cveteti začne nekje od 40 do 60 dni po posaditvi semena, cveti pa od junija do oktobra, ko je dan dovolj dolg. Cveti bujno, toda cvetovi lahko hitro odcvetijo. Če ni veliko plodov, so cvetovi morda niso oprašeni. V tem primeru posadite več rastlin, ki bodo privabile opraševalce, torej čebele in čmrlje.
Stroke obiramo sproti, da se spodbudi rast novih strokov in s tem dodatno poveča količina pridelka. Pobiranje pridelka stročjega fižola traja okoli šest tednov. Laški fižol se pobira nekje od avgusta naprej. Pri sortah za zrnje počakamo, da stroki dozorijo in se zrnje v njih posuši. Če želite shraniti semena, pustite stroke na rastlinah čim dlje, najbolje, da se popolnoma posušijo in semena začnejo ropotati v notranjosti.
Po obiranju fižolovih rastlin nikoli ne pulimo korenin, ampak jih pustimo v tleh. Te še naprej rahljajo zemljo, bakterije pa delujejo še nekaj časa, kar zagotovi dušik za naslednjo vrtnino.
Kombinirano Gojenje (Tri Sestre)
Visoki fižol lahko sejemo tudi na gredico skupaj s koruzo in bučami, kar je znano kot metoda "Tri sestre", ki so jo poznali že Maji in Azteki. Koruza daje oporo visokemu fižolu, buče pa prekrivajo zemljo.
- Konec aprila na gredico posejemo sladko koruzo ali koruzo za pokovko in buče.
- Ko je koruza visoka 10-15 cm, posejemo fižol (1-2 semeni fižola posadimo 10 cm stran od posameznega stebla koruze).
- Pozneje šibkejšo rastlino visokega fižola odstranimo, da raste samo ena rastlina fižola na eni rastlini koruze.
- Med posameznimi rastlinami koruze mora biti dovolj prostora, da rastejo buče.
Koruza naj raste na gredici v vrstah, ki so med seboj oddaljene 60 cm. Razdalja med rastlinami v vrsti naj bo 30 cm. Po treh vrstah koruze pustimo 1,2 m širok pas, kjer bodo rasle buče. Buče se bujno razraščajo, zato morajo biti 50-60 cm stran od koruze in fižola ter 2 m stran od naslednje buče. Buče redno gnojimo, mlade poganjke buč pa pravilno razporedimo med koruzo, saj starejši poganjki ne prenašajo premikanja. V družbi koruze in visokega fižola se najbolje obnesejo buče sorte Hokaido, maslenka (Butternut) ali buča špagetarica.
Dobri in Slabi Sosedje
Laški fižol se dobro razume s paradižnikom, kumarami, krompirjem, rdečo peso, redkvico, solato (potrebuje svojo vrstico z 30 cm razmika), zeleno, blitvo, črnim korenom, jajčevcem, radičem, špinačo in špargljem. Odlična kombinacija so tudi kapusnice (zelje, cvetača ali ohrovt), saj fižol hitro pokrije zemljo in jo zapusti, preden kapusnice potrebujejo celoten prostor. Med zelišči sta dobra soseda šetrajka in žajbelj.
Najslabše pa bo, če bomo fižol sejali skupaj s čebulo, porom, česnom, šalotko, drobnjakom, papriko, baziliko, komarčkom, koprcem in sladkim komarčkom.
Škodljivci Laškega Fižola: Fižolar (Acanthoscelides obtectus)
Fižolar, ki povzroči "črviv" fižol, spada med najpogostejše škodljivce fižola, napada pa tudi grah, bob in sojo. Bistveno zmanjša kakovost pridelka. Fižolar je hrošček, dolg 3 do 5 mm, ovalne oblike, temno rjave barve, obdan s finimi sivorumeno dlačicami. Njegova ličinka je dolga 4 do 5 mm, belkasto rumene barve, v prvem stadiju ima tri pare nog, v naslednjih stadijih pa je brez nog. Ličinka ima rjavo glavo in debelo, polkrožno zavito telo. Ličinke živijo v zrnih fižola, kjer vrtajo rove, in v enem zrnu se lahko razvije več ličink.
Iz semen v skladiščih, kjer škodljivec preživi zimo, se spomladi seli na vrtove in njive. Samica na vrtu ali njivi odloži jajčeca v stroke fižola, ko ti začenjajo dozorevati, in sicer v šiv na hrbtni strani stroka. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v strok ali kar v zrno. Včasih se ličinke zavrtajo šele, ko so stroki že pobrani.
Preprečevanje in Zatiranj
Za omejitev škodljivca je pomembno upoštevati naslednje ukrepe:
- Napadenega semena ne pobirajte in shranjujte.
- Fižol čim prej po obiranju izluščite.
- Zrnje shranite v čistih in hladnih prostorih v vrečah iz gostega platna.
- Fižolu za zrnje med skladiščenjem dodajte nekaj listov lovorja, kar naravno odžene fižolarja.
- Če sumite na prisotnost fižolarja, dajte zrnje za 10 dni v zamrzovalnik, nato ga shranjujte v hladnem in zračnem prostoru.
- Če škodljivca opazite šele v skladišču, je priporočljivo, da zrnje sežgete ali globoko zakopljete.
- V naslednjem letu sejte fižol na drugo mesto in upoštevajte kolobar.
Hranilna Vrednost in Splošni Pomen Fižola
Laški fižol se pobira nekje od avgusta naprej in je bogat z vitaminoma C in K, s folati in mineralom manganom. Fižol, kot stročnica, je pomemben del prehrane in ekološke pridelave, saj ima veliko ugodnih vplivov na prst, saj prispeva dušik v tla. Fižol vsebuje veliko beljakovin, ki mnogim v organizmu primanjkujejo. Nekateri celo trdijo, da fižol pomlajuje in ustavlja izpadanje las.
Fižol je tako pomemben, da ima v ZDA celo svoj dan - 6. januar, v spomin genetika Gregorja Mendla, ki je s proučevanjem razmnoževanja fižola postavil temelje moderne genetike.