Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica) je priljubljena in izjemno hranljiva zimska zelenjava, ki sodi med križnice. Njegovo gojenje je preprosto, hkrati pa ponuja obilo kulinaričnih možnosti, od enolončnic in solat do smutijev. Listnati ohrovt, kamor spada tudi kodrolistni, je cenjen zaradi svoje odpornosti na mraz in bogate vsebnosti vitaminov ter mineralov.
Značilnosti in vrste ohrovta
Ohrovt je izjemno zanimiva vrtnina, ki se je skozi dolgoletno sobivanje s človekom razvila v številne različne oblike. Gensko so si vse oblike ohrovta še vedno zelo blizu, zato med njimi v posameznih zahtevah ni veliko razlik. Vse tri oblike dobro prenašajo mraz in prezimijo; bolj kot jih zebe, bolj so okusni.
Listnati ohrovt
Listnati ohrovt je verjetno najstarejša in najbolj prvobitna oblika. Zanj je značilno, da na visokem steblu razvije liste, ki so lahko zelo različnih barv in oblik. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste.
- Kodrolistni ohrovt: To je najbolj priljubljena oblika z močno nagubano listno površino in nakodranim listnim robom. Pri nas je običajno temno zelene barve, v tujini pa so na voljo tudi rdečelistne in svetlejšelistne sorte. Vigurozni listni - kodrolistni ohrovt karakterizira visoka vsebnost sladkorja. Ima močno steblo, specifično nizko višino rasti ter nežno nakodrane liste in je zelo dekorativen.
- Palmolistni ohrovt: Pridelujejo ga predvsem v Sredozemlju, zlasti v Italiji. Rastlina spominja na palmo, je temno sivozelene barve, z nekoliko ožjimi listi, rahlo nagubano listno ploskvijo in ravnim listnim robom, ki je upognjen navzdol. Obstajajo tudi rdeče različice.
- Krmni ohrovt: To je najbolj navadna oblika, ki so jo včasih uporabljali predvsem za krmo živali. Kljub temu je odličen tudi za prehrano ljudi in ponuja izjemno veliko koristnih snovi.
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt spada med mlajše zelenjadnice. Pri tej obliki uživamo trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline. Brstični ohrovt je po rasti in velikosti precej podoben listnatemu, vendar uživamo pretežno majhne glavice, brste, ki se oblikujejo v pazduhah listov. Zaradi dobro razvite odpornosti na nizke temperature je čas pobiranja brstičnega ohrovta znatno daljši od zelja. Hibridi brstičnega ohrovta dobro nastavljajo glavice premera od 25 do 35 mm, ki se enakomerno razporedijo po srednje velikem steblu.
Glavnati ohrovt (Kelj)
Glavnati ohrovt, znan tudi kot kelj, je "brat" zelja, vendar ima bolj ali manj nagubane liste, zaradi česar bolje prenaša nizke temperature. Njegovi listi se zvijejo v trdo glavo, ki ima več zračnih prostorov, kar omogoča, da zmrznjena voda ne poškoduje rastline. Glavnati ohrovt izoblikuje glavo kakor zelje, zanj pa je značilno, da ima bolj mehurjaste liste. Običajno ga vzgajamo za pozno poletno, jesensko in zimsko pridelavo. Aromatičen glavnati ohrovt je primeren za svežo uporabo kot tudi skladiščenje. Jedem daje blažji okus kot zelje, lahko pa ga dodajamo tudi zelju pri kisanju.
Hranilne in zdravilne lastnosti
Ohrovt velja za eno najhranjivejših zelenjav na svetu. Spada med vrtnine z največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, veliko rudnin in pester spekter vitaminov, vključno z vitamini C, E, B6 in K ter folno kislino. Poleg tega je bogat z minerali, kot so kalij, kalcij in železo. Ohrovt je odličen vir kalcija (19.2 gramov vitamina C v skodelici ohrovta) ter vitaminov A in K.
Redno uživanje ohrovta prinaša številne zdravstvene koristi:
- Krepi imunski sistem: Visoka vsebnost vitamina C in drugih antioksidantov pomaga krepiti obrambne mehanizme telesa.
- Znižuje holesterol: Ohrovt pomembno znižuje količino holesterola v krvi in uravnava krvni sladkor.
- Deluje protirakavo: Vsebuje sulforafan, ki po nekaterih raziskavah lahko prepreči razvoj nekaterih vrst raka, ki ga povzročajo genetske predispozicije.
- Varuje srce in ožilje: Je vir koencima Q10, ki ima preventivno vlogo pri varovanju srca.
- Krepi kosti: Prispeva k zdravju kosti in preprečuje izrabo hrustanca v sklepih.
- Pomaga pri razstrupljanju telesa: Podpira delovanje jeter pri razgradnji hormonov.
- Znižuje krvni tlak: Visoka vsebnost antioksidantov deluje protivnetno.
- Varuje vid: Študije so dokazale, da ohrovt varuje naš vid.
Vzgoja ohrovta
Gojenje ohrovta, ki ne zahteva veliko nege, ni sploh težko. Ohrovt je rastlina, ki zahteva veliko hranil. Gojimo ga lahko v gredicah, na obronkih, terasah ali balkonih.
Priprava tal in sajenje
Pred presajanjem je treba površino dobro in globoko pripraviti, saj korenine križnic segajo v globino tudi pod 90 cm. Tla morajo biti rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa, hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Tla naj bodo pognojena in ne preveč rahla. Najbolje je, da tla pred sajenjem oplemenitite z zemljo za paradižnike in zelenjavo, ki bo rastlini z dodatkom gnojila zagotovila zadostno količino hranil in hkrati tla zrahljala.
Ohrovt ima najraje sončne do polsenčne lege. Kar se tiče temperatur, kodrolistni ohrovt nima posebnih zahtev in je precej odporen, saj prenese tudi temperature do 45°F (približno 7°C).
Sadike ohrovta pridelujemo s setvijo v setvenico ali manjših lončkih, pri čemer semena sejemo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo za boljšo kaljivost. Ko so lepo razviti srčasti klični listi (v roku 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo, da se razvijejo pravi listi, da ne poškodujemo korenin. Pri pikiranju lahko rastline posadimo globlje, do kličnih listov, če so se prej "pretegnile". Pomagamo si z leseno ali plastično paličico, da se ne dotikamo korenin. Poleti sadiko vzgojimo v treh tednih.
Posamezne sadike lahko posadite v gredo po 6-8 tednih, od sredine junija do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presadimo tudi nekoliko prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo okusnejši šele, ko postane hladneje. Listni ohrovt sadimo nekoliko bolj narazen kot zelje, ker rabi več prostora. Pri listnatem naj bo med rastlinami vsaj 50 cm, bolje celo več, med vrstami pa vsaj 80 cm. Listnati ohrovt je pozimi mogočna rastlina, zato ga sadimo daleč narazen. Pri glavnatem ohrovtu lahko sadimo celo na 30 cm v vrsti in vsaj 40 cm med vrstami za manjše glavice.
Po saditvi rastlino dobro zalijte. Redno odstranjujte plevel, da bo ohrovt dobil dovolj svetlobe, v zemlji pa bo ostala zadostna količina hranil in vode.
Pomemben nasvet: Ne sadite ohrovta na isto mesto v treh letih, saj bo izčrpal tisti predel grede in bil bolj dovzeten za napad bolezni. Prav tako se križnice med seboj križajo, zato ohrovta ne sadite na območja, kjer so prej rasle druge križnice, da preprečite pogostejše bolezni.
Nega ohrovta
Zalivanje
Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo sredi ali pozno poleti, zato takrat potrebuje zadostno količino vode. Na splošno ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja ves čas enakomerno vlažna, vendar brez zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham. Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo, kar bo ohrovtu omogočilo lažje izkoriščanje dodane vode. Za visok pridelek je nujno tudi redno namakanje, še posebej v času največje vročine in suše. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem. Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega. V času rasti in še posebno v vročem, sušnem poletju je treba ohrovt močneje zaliti.
Gnojenje
Ohrovt spada med vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil, najbolje z dodatkom gnojila z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Takšna gnojila imajo dolgotrajni učinek in poskrbijo za krepko rast ter dober pridelek. Uporabite lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo, ki ohrovtu zagotovi boljši okus in intenzivnejši vonj. Odličen predhodnik so stročnice ali žito. Hvaležen je za gnojenje s hlevskim gnojem (do 3 l/m²) ali kompostom (do 10 l/m²). Priporočljivo je dodajanje kalijevega sulfata (20 dag/10 m²), če ni opravljena analiza tal. Ohrovt kalijevega klorida (kalijeva sol) ne mara. Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, saj ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti. Z organskimi gnojili ne pretiravajte, da bo ohrovt dobro prezimil.
Škodljivci in bolezni
V domačem vrtu plevel omejimo z okopavanjem in zastiranjem tal. Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav. Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic in plesen kapusnic. Od škodljivcev lahko opazimo kapusovo muho, kapusovega belina (Pieris brassicae), kapusove sovke in razne gosenice. Kapusova hržica napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo.
Med rastjo so enaki izzivi kot pri ostalih kapusnicah. Insektna mreža je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Listnati ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Pridelek in nabiranje
Preden poberete kodrolistni ohrovt, morate počakati na prvo zmrzal pozno jeseni ali pozimi, saj bo okus ohrovta tako bolj blag, sladkejši in bolj aromatičen. Ko nekoliko premrzne, so njegovi listi še okusnejši. Ker ohrovt prezimi, je lahko pomemben vir svežih vitaminov in mineralov pozimi.
Listnati ohrovt nabiramo postopoma, po steblu od spodaj navzgor, kar pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov, ter rastni vršiček pustimo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto. Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke. Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo. Ob poletnem spravilu se nam pod listnatim ohrovtom odpre prostor za pozno poletno (avgust) setev špinače. Ob njem lahko umestimo tudi blitvo, krompir in zeleno.
Kulinarična uporaba in priprava
Ohrovt ponuja široko paleto kulinaričnih možnosti. Listi postanejo krhkejši in sladkega okusa šele, ko postane hladno. Surov mlad ohrovt lahko narežemo med solato. A nikar ga ne uporabljajte samo za solate ali kot kuhano prilogo, dodate ga lahko tudi v smutije, sendviče ali juhe, omake, enolončnice ali omlete. Nekateri ga uživajo tudi svežega, vendar je ta način priprave primeren le za tiste z utrjeno ustno votlino in grlom, saj so listi trdi. Za optimalno ohranjanje hranil se priporoča hitro kuhanje v zelo malo vode ali v sopari.
Ohrovtov čips
Iz ohrovta lahko pripravimo tudi okusen čips. Pečico ogrejemo med 120 in 150 stopinj Celzija (z ventilatorjem). Suhe liste potrgamo na manjše koščke, prelijemo z oljem ter premešamo. Razporedimo po peki papirju in pečemo 10-15 minut. Na koncu posujemo s soljo ali začimbami. Odlično se poda tudi paprika v prahu, česen v prahu, kvasni kosmiči ali malce sojine omake.