Kurja juha, pogosto imenovana tudi kokošja juha, je že stoletja cenjena kot okusna in krepčilna jed. Vendar pa njen pomen sega dlje od zgolj kulinaričnega užitka. Tradicionalno je bila kurja juha pogosto priporočena kot zdravilo za različne bolezni, še posebej pa je bila cenjena kot pomoč pri okrevanju po porodu. V času povečane dovzetnosti za virusna obolenja, še posebej v jesensko-zimskem času, se mnogi ponovno obračajo k tej domači jedi, ki naj bi nas ogrela, okrepčala in pomagala pri rehidraciji. Njeno blagodejno delovanje pripisujejo tako vročini kot bogastvu hranilnih snovi, ki jih sprošča med počasnim kuhanjem.
Znanstveni vpogled v zdravilne učinke kurje juhe
Kljub temu, da je kurja juha že dolgo znana kot ljudsko zdravilo, so njeni specifični zdravilni učinki predmet znanstvenih raziskav. Laboratorijski testi so sicer pokazali, da lahko določene sestavine kurje juhe izkazujejo protivnetne učinke. Ti rezultati pa sami po sebi še ne zadostujejo za dokončne znanstvene zaključke o njeni zdravilnosti. Nekateri raziskovalci so se v preteklosti osredotočili na preučevanje vpliva kurje juhe na določene telesne funkcije, povezane z odpornostjo.
Vpliv na nevtrofilce in vnetja
Ena izmed takšnih študij, objavljena v medicinskem časopisu "Chest", se je osredotočila na gibanje nevtrofilcev. Nevtrofilci so posebna vrsta belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami, saj sodelujejo pri uničevanju patogenov. V okviru te raziskave je Stephen Rennard, raziskovalec z univerzitetnega kliničnega centra v Omahi, analiziral juho po tradicionalnem receptu svoje babice. Recept je vključeval kokoš, čebulo, sladki krompir, pastinak, repo, korenje, stebelno zeleno, peteršilj, sol in poper. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali kokošja juha blokira ali zmanjšuje gibanje nevtrofilcev. Predpostavka raziskovalcev je bila, da bi lahko zmanjšano gibanje nevtrofilcev ublažilo vnetje v zgornjih dihalnih poteh, ki pogosto povzroča simptome, podobne prehladu. Že mame in babice so dobro vedele, da topla kokošja juha lahko pomaga premagati prehlad, zdaj pa je to potrdila tudi znanost. Raziskovalci z Univerze Nebraska so postavili ta stari babičin recept na preizkus in pokazalo se je, da je v resnici eden najboljših načinov za zdravljenje prehlada.
Študija dr. Rennarda leta 2000 je nakazala, da bi kokošja juha, pripravljena iz mesa, kosti in različne zelenjave, pripomogla k zmanjšanju aktivnosti nevtrofilcev. Študija je bila
Učinki na dihalne poti in hidracijo
Druga, starejša študija, ki je bila izvedena pred približno štiridesetimi leti, je raziskovala učinke arome, začimb in toplote kurje juhe na čiščenje sinusov in dihalnih poti. Avtor te študije, pulmolog Kiumars Saketkhoo, je pojasnil, da so v tej študiji raziskovalci v nosove 15 zdravih prostovoljcev vstavili delce, ki so posnemali učinke bakterij ali virusov. Pri vnetju obnosnih sinusov, ki ga spremljata oteklina sluznice in oviran pretok sluzi, pride do zamašitve odvodnih kanalov sinusov, kar omogoča nabiranje sluzi. Saketkhoo je omenil, da se milejše oblike sinusitisa pogosto zdravijo tudi z vročo kopeljo, kar nakazuje na blagodejni učinek toplote pri odpiranju dihalnih poti. "Hitro izboljšanje dihalnih poti zmanjša tveganje za okužbo, pomaga pa tudi pri premagovanju obstoječe okužbe," je pojasnil strokovnjak. Tudi aroma, začimbe in toplota juhe lahko pomagajo odmašiti zamašene dihalne poti, ki so posledica prehlada. Poleg tega, da juha telesu zagotovi dodatno tekočino, vsebuje tudi zelenjavo, ki je bogata z vitaminom C in antioksidanti. Med prehladom namreč porabimo veliko tekočine iz telesa, saj nam teče iz nosu in se več potimo, kar lahko vodi do dehidracije. Telo mora zato nadomestiti tekočino in piščančja juha je odlična za to. Zaradi svojih lastnosti čiščenja dihalnih poti, je kurja juha v nekaterih kulturah dobila vzdevek "judovski penicilin".
Aminokisline in hranila
Med počasnim kuhanjem se v juho sprošča aminokislina cistein, ki je podobna zdravilu acetil-cistein, ki se uporablja za redčenje sluzi pri boleznih dihal in pri bronhitisu, saj redči sluz v pljučih in omogoča, da se lažje izloči. To dodatno potrjuje tradicionalno prepričanje o blagodejnih učinkih kurje juhe na dihalne poti. Zelo hranljivo je tudi kurje ali piščančje meso, s kostmi in hrustancem vred. Zdravo kurjo juho je treba skuhati iz različnih delov perutnine, ne samo iz piščančjih prsi. Takšna sta denimo želatina in glukozamin, dve pomembno snovi, ki ju naše telo potrebuje za zdravo presnovo, in hondroitin, ki je sestavni del hrustanca. Na imunsko odpornost vpliva tudi cink, ki ga najdemo v kurjem mesu, glavna učinkovina perutnine, ki lahko pomaga pri premagovanju prehlada, pa je triptofan, zaradi katerega marsikdo niti noče uživati tega mesa, rekoč, da je po njem utrujen. Triptofan lahko v telesu res povzroči občutek zaspanosti. Človeško telo namreč triptofan uporabi za proizvodnjo melatonina, ki nas zaziba v spanec. Triptofan poleg tega v telesu sproži tudi nastajanje serotonina, hormona »sreče«, ki nam prinaša občutek zadovoljstva, naša jetra pa triptofan porabijo za proizvodnjo vitamina B3 (niacina), ki skrbi za zdravo delovanje živčevja in presnove.
Tradicija kurje juhe: Domače zdravilo in podpora
Čeprav je znano, da ko nas enkrat ujame virus, ne pomaga prav veliko, razen tekočine, počitka in čakanja, da bolezen mine, večina obolelih išče uteho v raznih ljudskih pripravkih. In tako kot je najbrž nemogoče prešteti viruse, ki nas v tem času napadajo, je nemogoče prešteti zdravila, za katera smo prepričani, da nam lahko omilijo tegobe. Zdravniki infektologi kajpada na to ne morejo dati verodostojnega, zlasti pa ne strokovnega odgovora. A ne glede na to, da ni znanih raziskav, ki bi potrjevale kakršnekoli učinke, je tudi dr. Andreja Pikelj Pečnik s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem kliničnem centru dobrovoljno pritrdila, da ko je enkrat hudo, najbrž vsakdo da tisto žlico medu v čaj in upa na boljše počutje. Najbolj zanesljiv napotek pri zdravljenju viroz je še vedno veliko tekočine, počitek in zdrava prehrana. Po besedah dr. Sama Krefta, ki je na fakulteti za farmacijo specializiran za zdravilne rastline, je učinkovanje raznih ljudskih pripravkov v boju zoper viroze zelo slabo raziskano. Zlasti če vzamemo za primer kokošjo juho in možnost učinka placeba. "To bi bilo sicer smiselno raziskati, a je težko narediti dobro s placebom kontrolirano raziskavo," je poudaril. Če ne drugega, nas lahko kurja juha, podobno kot denimo lipov čaj, dobro ogreje, poleg tega z njo v telo vnesemo tekočino. Izsušena sluznica dihal je namreč bolj dovzetna za okužbe z virusi.
Kurja juha za novopečene mamice
Kurja juha je bila že od nekdaj poznana kot jed, ki okrepi, povrne moč in zdravje. Še posebej močan je ta običaj v povezavi z okrevanjem po porodu. Tradicionalno se verjame, da kurja juha novopečenim mamicam ob prihodu domov iz porodnišnice pomaga povrniti moči in jim daje pomemben občutek domačnosti. Mame in tašče pogosto skrbijo za to, da mlade družine ob prvem obisku prejmejo velik lonec bistre juhe, skupaj s pečeno kokošjo. Večina žensk je po porodu oslabljenih, juha pa jih nasiti in okrepi, hkrati pa jim prihrani trud pri kuhanju v prvih dneh po prihodu domov.
Po porodu je za vsako žensko izjemno pomembno, da čim prej okreva in se vrne v zdravo fizično in duševno formo, da bi lahko sproščeno skrbela za svojega otroka in mu ponudila kakovostno in hranilno mleko preko dojenja. Obstajajo določena živila, ki lahko pri tem pomagajo.
Péče po porodu | Hormonální zdraví ženy po porodu
Priporočljiva živila po porodu:
- Sezamova semena in mandlji: Bogati z minerali (baker, mangan, kalcij, magnezij, železo, fosfor, cink, molibden, selen) ter vitamini (B1, E). Pomagajo pri tvorbi močnih kosti, uravnavajo krvni sladkor in so ključni za delovanje organov. Prispevajo k nastajanju materinega mleka in uravnavanju menstrualnega ciklusa.
- Kislo zelje: Če ni preslano, pospešuje okrevanje, prebavo in presnovo. Deluje očiščevalno in razstrupljevalno. Vsebuje veliko vitaminov (C, A, B1, B2, B6, B9, B12, K) in mineralov (kalij, natrij, kalcij, magnezij, fosfor, železo), ki krepijo obrambni sistem.
- Juha iz koreninaste zelenjave (ingver, korenje, korenine repinca): Z dodatkom črne soje ali navadnega krapa lahko pripomore k povečanemu izločanju materinega mleka, krepitvi medeničnega dna, maternice in reproduktivnih organov.
- Amarant, kvinoja in mlečni riž:
- Amarant: Bogat z beljakovinami (vključno z esencialnimi aminokislinami) in vlakninami, kar pomaga pri prebavi in lahko pripomore k izgubljanju odvečne teže. Odličen vir mangana, magnezija, železa, fosforja, kalcija in kalija ter naraven antioksidant, brez glutena.
- Kvinoja: "Super živilo", bogato z beljakovinami in rudninami, krepilna in primerna za osebe s celiakijo.
- Riž: Lahko prebavljiv, lahko absorbira energijo, dobro vpliva na črevesno floro in nima alergičnih učinkov. Priporočljiv tudi za omejitev vnosa natrija.
- Kopriva: Pripravljena v juhi, omakah ali čajih, je vir prebavljivih beljakovin in železa. Pripomore k povečanju proizvodnje kakovostnega mleka in uravnavanju hormonov po porodu. Sveži sok koprive lahko upočasni močne krvavitve, pomaga pri hemoroidih, deluje krčevalno, napenjalno in krepi ožilje. Vsebuje veliko hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, snovi, ki delujejo antibakterijsko, ter koristi za delovanje mlečnih žlez.
- Koper in bazilika: Koper vsebuje pomembne minerale, kot je kalcij, deluje protimikrobno in krepi imunski sistem, preprečuje pa tudi napenjanje in vetrove. Bazilika blagodejno vpliva na želodčne in prebavne težave.
Pomen "Kurje juhice za dušo" v kulturi
Kuhinja je srce doma. Okoli kuhinjske mize preživimo velik del življenja: pripovedujemo si zgodbe, oziramo se na dan, ki smo ga preživeli, na potomce prenašamo običaje, obžalujemo izgube, premagujemo razlike, predstavljamo svoje ljubezni in proslavljamo praznike. Ob pripravi in uživanju obrokov ustvarjamo globoke spomine, ki jih za vselej nosimo s seboj. Spomnimo se knjižne zbirke "Kurja juhica za dušo" avtorjev Jacka Canfielda in Marka Victorja Hansena, ki je sprva zmedla mnoge z naslovom, a kasneje prerasla v kulturno ikono, ki združuje navdihujoče zgodbe z recepti. Ta priljubljena juha v številnih različicah se je in se jo še vedno je po vsem svetu, kar je skupno različnim kulturam, pa je, da jo vsi priporočajo kot dobro za zdravje.
Strokovnjaki pravijo, da kurja juhica na zdravje blagodejno deluje tudi zaradi psihološkega efekta. Pri številnih domačih zdravilih je zelo močan učinek placeba, in če verjamemo, da nam bo nekaj pomagalo, nam to velikokrat zares pomaga.
Sestavine in hranilna vrednost
Čeprav strokovnjakom še ni uspelo določiti natančno, katere sestavine juhe so krive za to, da kokošja juha pomaga blažiti simptome prehlada, gre v resnici verjetno za kombinacijo več različnih stvari, ki imajo skupaj blagodejne učinke na telo med prehladom. Čebula in česen sta denimo dobro znana po tem, da učinkujeta proti virusom in vnetjem. Podoben učinek na imunski sistem ima korenček, ki vsebuje vitamin A, ključen za odpornost. Zelo dobra za odpornost je tudi zelena, ki jo pri kuhanju kurje juhe uporabljamo za osnovo, saj ji daje okus. Odvisno od tega, od kod prihajate, ste v kurjo juhico morda dodajali tudi drugo zeleno zelenjavo, priljubljene sestavine so predvsem brokoli, kodrolistni ohrovt, blitva ali špinača. Poleg tega, da juha telesu zagotovi dodatno tekočino, vsebuje tudi zelenjavo, ki je bogata z vitaminom C in antioksidanti. Kurja juhica običajno ni pikantna jed, saj se njeno uživanje priporoča tudi v primeru želodčnih težav. Sol ne samo da izboljša okus juhe, ampak vsebuje tudi elektrolite, ki uravnavajo telesne tekočine in vplivajo na delovanje organov. Če vas pri prehladu obliva vročina, vam gre na bruhanje ali imate drisko, je kurja juhica tako idealno krepčilo. Kurja juhica je tako jed, ki vsebuje idealno kombinacijo vitaminov, mineralov, antioksidantov in beljakovin, ogljikovih hidratov ter maščob. Po njej je naše telo hidrirano in potešeno, občutek sitosti pa dolgotrajen.
Pomen starih kokoši in miti
Obstajajo pričevanja, da piščančja juha ni dovolj v redu, saj mora biti pripravljena iz mesa stare kokoši. Zakaj? To je težko strokovno utemeljiti in zelo verjetno ne bi podal prepričljivejšega argumenta niti tisti, ki kaj takšnega zagovarja. Bolj verjetno je, da se je zaradi žilavosti in čvrstosti meso starih kokoši že nekoč pričelo uporabljati pretežno v juhah oziroma čorbah, kjer se je pod vplivom dlje časa trajajoče toplotne obdelave zmehčalo do lažje užitnega. Tudi, če bi se podatki iz omenjene raziskave v celoti prenesli na ljudi, kar je malo verjetno, so tam uporabili juho iz piščanca, ne stare kokoši. S tem primerom se izziva k razmisleku o tem, kaj se utegne zgoditi, če le impulzivno sledimo tujim zgodbam oziroma anekdotam, do katerih smo ljudje po pravilu pristranski. Juha je torej super, piščančja, goveja, kokošja ali zelenjavna, in komu ne prija nekaj toplega ter okusnega, ko je prehlajen ali se v splošnem ne počuti najbolje.
Klasični recept za kurjo juho
Priprava klasične kurje juhe je dokaj preprosta, a zahteva čas in potrpežljivost, da se iz mesa in zelenjave sprostijo vsi blagodejni sokovi in arome. Osnova za dobro kurjo juho je kakovostna kokoš, po možnosti "stara koka", ki daje mesu bogatejši okus.
Sestavine:
- 1 celo kokoš ali deli kokoši (hrbet, vrat, drobovina, kremplji)
- Jušna zelenjava (korenje, koleraba, gomolj zelene, koren peteršilja, por, česen)
- Voda
- Sol
- Poper
- Dišavnice (peteršilj, lovorjev list, timijan)
- Po želji: žafranika, domača vegeta
Postopek priprave:
- Priprava mesa in zelenjave: Meso kokoši operemo in ga skupaj s kostmi (če uporabljamo dele) damo v velik lonec. Jušno zelenjavo očistimo in narežemo na večje kose. Čebulo lahko prepolovimo ali narežemo na četrtine.
- Začetno kuhanje: Meso in zelenjavo zalijemo s hladno vodo, tako da je vse pokrito. Dodamo sol in poper. Lonec pokrijemo in juho počasi zavremo. Ko juha zavre, odstranimo morebitno peno, ki se nabere na površju.
- Počasno vrenje: Zmanjšamo ogenj tako, da juha le rahlo brbota. Lonec pustimo napol odprt, da lahko para uhaja, kar pomaga, da juha ostane bistra. Juho kuhamo počasi najmanj dve uri, ali dokler meso ni popolnoma mehko. Med kuhanjem lahko dodamo še šopek dišavnic.
- Precejanje juhe: Ko je juha kuhana, jo previdno precedimo skozi gosto cedilo ali krpo, da odstranimo vse trdne delce. Zelenjavo lahko zavržemo ali pa jo uporabimo za drugo jed. Meso izluščimo iz kosti, ga narežemo na manjše kose in ga shranimo za kasnejšo uporabo.
- Dodajanje zakuhe: V precejeno, vročo juho lahko zakuhamo domače rezance, zdrobove žličnike, jajčne rezance, ribano kašo ali vlivance. Če želimo, da rezanci ostanejo ločeni in ne razkuhani, jih lahko skuhamo posebej v slanem kropu, jih odcedimo in speremo z mrzlo vodo, nato pa jih dodamo v juho tik pred serviranjem.
- Serviranje: Kurjo juho postrežemo vročo, z dodano zakuhano juho in narezanim kurjim mesom.
Različice kurje juhe in dodatki
Kurja juha se lahko pripravi na več načinov, odvisno od razpoložljivih sestavin in želja. Po enem izmed receptov se celotna kura skuha v slani vodi z jušno zelenjavo in začimbami približno tri ure. Ko je kura mehka, jo razrežemo, juho precedimo, v precejeno juho pa zakuhamo zdrobove žličnike in dodamo na koščke narezano meso. Po drugem receptu se kokoš razreže, za juho pa se uporabijo deli, kot so hrbet, jetra, želodec, vratovi in glava. Ostale dele kokoši se popraži, nato pa počasi duši. Kokoš lahko tudi skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa jo vzamemo iz juhe, jo lepo rumeno popečemo, razrežemo in serviramo posebej.
Péče po porodu | Hormonální zdraví ženy po porodu
Močna kurja juha in hranilni dodatki
Za pripravo močne kurje juhe se pogosto uporabijo deli, kot so vratovi, glava, drobovina in kremplji, skupaj z jušno zelenjavo in začimbami. Po precejanju se lahko juhi doda še manj mastno sesekljano govedino in beljak, ki se dobro premešata z metlico. Juha nato počasi vre približno eno uro.
Medtem ko se osnovna kurja juha osredotoča na krepčilni učinek mesa in zelenjave, pa se lahko njena hranilna vrednost še dodatno poveča z različnimi dodatki. Zelo priljubljeni so doma pripravljeni jušni rezanci, za katere uporabimo domača jajca. Njihova priprava je preprosta: jajca ubijemo v jamico v moki, stepemo, zamesimo testo, ga pustimo počivati, nato pa tanko razvaljamo in narežemo. Rezance lahko zakuhamo neposredno v juho, če jo bomo takoj porabili, ali pa jih kuhamo posebej in dodamo tik pred serviranjem. Zanimiv dodatek k kurji juhi so lahko tudi zdrobovi cmoki ali "gres knedli". Za njihovo pripravo se zdrob zmeša z jajcem do gostote, ki počasi pada z žlice. Zmes se nato ohladi, da se strdi, cmoke pa se nato z žlico oblikuje in spušča v vrelo juho, kjer se kuhajo približno deset minut.
Kadar je kurja juha glavni obrok dneva, ji marsikdo doda tudi rezance, zdrobove žličnike ali jajčne vlivance. Ti še dodatno nasitijo in poskrbijo, da naše telo kljub slabotnosti dobi dovolj energije. Po njej je naše telo hidrirano in potešeno, občutek sitosti pa dolgotrajen.
Druge krepčilne juhe
Sloves, da so zdrave, se drži vseh juh - kostne, goveje, kokošje, ribje in tudi prežganke. Vse mesne juhe zagotavljajo gradivo za obnovo celic črevesne stene. Kostne juhe vsebujejo veliko mineralov, kalcij in magnezij sta v taki obliki, da ju telo najlažje izkoristi. Juhe iz kosti s hrustancem in vezivnimi tkivi imajo hondroitin sulfat in glukozamine, ki delujejo zoper artritis. Kdor ima raje perutnino, naj si pripravi juho iz težke domače kokoši. V juhah sta tudi aminokislini arginin in glicin, ki pomagata želodcu in črevesju. Vse juhe, v katerih se integralno kuha vse, zagotavljajo gradbeni material za rast in obnovo celic črevesne stene, imajo pa tudi zdravilni učinek na vnetne procese v črevesju. Ker iz črevesja prihaja okrog 80 odstotkov vse imunske zaščite organizma, zdravo črevesje zagotavlja splošno dobro počutje in zdravje. Kostne juhe so dobre za prebavo in so bile stoletja ljudsko zdravilo za prebavni sistem. V njih so tudi snovi iz hrustanca in kit, ki jih danes prodajajo kot sestavine dragih pripravkov zoper artritis in bolečine v sklepih. Precejena čista juha je kot tekočina jušna osnova, ohlajena pa postane želatinasta. Najpomembnejša vloga take želatine je, da uravnava želodčno kislino, zdravi kolitis in Crohnovo bolezen. Pomaga pa tudi pri anemiji, diabetesu, mišični distrofiji in celo raku. Jušna želatina je tako imenovani hidrofilni koloid, kar pomeni, da vpija, zadržuje tekočino in privlači prebavne sokove, ki lažje in temeljiteje prebavijo hrano. Žal pa se je po drugi svetovni vojni začela taka jušna želatina umikati iz vsakodnevne kuhinje navadnih ljudi. Živilska industrija je namreč odkrila, da je mogoče s poceni mononatrijevim glutaminatom izdelati jušne kocke, ki imajo okus po mesu. Jušnih osnov je več vrst. Lahko so telečje ali junčje, goveje, kokošje ali ribje. Ime dobijo po prevladujočem mesu v juhi, ki jo kuhamo. Vsaka ima sicer rahlo drugačne sestavine in tudi namen uporabe. Za pripravo mineralne ribje jušne osnove nikoli ne uporabimo modrih rib, ker imajo nenasičene maščobne kisline omega 3 in bi se pri kuhanju oksidirale. Izberemo pa bele ribe (oslič, bodika, brancin, orada, zobatec, ugor ...), tudi školjke, morske bogomolke, rake in drugo.
Recepti za krepčilne juhe
Babičina juha (po dr. Rennardu):
Priprava: Kokoš damo v mrežasto folijo za živila, da jo na koncu lažje izvlečemo iz lonca. Prilijemo vodo, solimo, dodamo čebulo, sladki krompir, pastinak, repo in korenje. Kuhamo na nizkem ognju, da brbota, vsaj poldrugo uro. Nato dodamo zeleno in peteršilj, kuhamo še vsaj 45 minut, vzamemo kokoš iz lonca in vsebino grobo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Če želimo imeti juho proti zamašenim dihalom, vanjo dodamo še česen, poper in ostre začimbe (kari, čili ...). Juho uživamo zelo počasi, srebamo po požirkih, da je vnos zdravilnih snovi postopen.
Prežganka:
Na suho rahlo zarumenimo moko, zalijemo z vodo, solimo, skuhamo in v vrelo tekočino vlijemo žvrkljana jajca.
Mozgova župa:
V hladno vodo damo 1 kg razžaganih kosti, eno čebulo, šop peteršilja in korenino, rumeni in oranžni koren, vejico in gomolj zelene, malce majarona, dva stroka česna, sol in poper in eno jabolko. Počasi kuhamo, na koncu precedimo, izdolbemo kostni mozeg in mu dodamo sesekljan svež peteršilj, jajce, sol in poper, žlico bele moke in toliko drobtin, da lahko oblikujemo žličnike.
Pršutna župa s testenimi žličniki:
V hladno vodo damo pršutovo kost, lovorov list in jušno zelenjavo. To počasi kuhamo, da se meso loči od kosti, potem kost vzamemo iz juhe.
Izdatna furmanska juha:
1 kg kosti in pol govejega repa, dodamo jušno zelenjavo, solimo in popramo in počasi kuhamo.